Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (576-600)



  1.      sec  -sca in sec -scà in sec in sec -sca [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ; é; ẹ̄) star. sesek: mladič išče materin sesec / žrebiček je še pri sescu kobila ga še doji
  2.      sed  -éda [sǝs in ses] m ( ẹ́) knjiž. sesedenje: sesed krvi / pljučni sesed pljučni kolaps
  3.      sedanje  -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi
  4.      sedati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zaradi lastne teže a) postajati nižji, gostejši: krma se seseda; sneg se počasi seseda; zorana zemlja se seseda / ekspr. od starosti se že seseda postaja manjši b) premikati se v smeri navzdol: ko juha preneha vreti, se cmoki sesedajo / saje se sesedajo po stenah usedajo; pren., knjiž. rad bi komu zaupal to, kar se mu že mesece seseda v duši // med. ločevati se na sestavne dele, pri čemer prehajajo težji deli v nižjo lego: kri, seč se seseda 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpadati: hiša se seseda; stene so pokale in se s truščem sesedale 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti prehajati v sedeč, ležeč položaj: tolkel jih je po ramenih, da so se sesedali; od groze so se ljudje kar sesedali / sesedati se v fotelj
  5.      sedek  -dka [sǝs in ses] m (ẹ̑) redko usedlina, gošča: kavni sesedek ∙ knjiž. krvni sesedek krvni strdek
  6.      sedenica  -e [sǝs in ses] ž (ẹ̑) nar. vzhodno sesirjeno mleko
  7.      sedenje  -a [sǝs in ses] s (ẹ̑) glagolnik od sesesti se: sesedenje zemlje / sesedenje krvi ♦ med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; kolaps
  8.      sesedlína  -e [sǝs in ses] ž (í) star. usedlina, gošča: sesedlino je zlila v vedro / sesedlina preteklosti
  9.      sek  -ska in sek -skà in sek in sek -ska [prva in druga oblika sǝs] m (ǝ̄; ǝ̏ ; é; ẹ̄) 1. vzboklina na trebuhu samice, iz katere mladič sesa mleko: obrisati seske pred molžo; kozji, kravji seski; majhen, nerazvit sesek; vnetje seskov / odstaviti tele od seskov narediti, da ga krava preneha dojiti / ekspr. otrok išče materin sesek (prsno) bradavico 2. nizko dojka: njeni polni seski 3. zastar. cucelj, duda: dati otroku sesek
  10.      sekati  -am [sǝs in ses] dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem narediti majhne, drobne dele: sesekati drva, veje / sesekati na kose 2. ekspr. poškodovati, uničiti: molji so sesekali obleko v omari
  11.      sesekljanína  -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. (pečeno) sesekljano meso: postreči s kuretino in sesekljanino
  12.      sesekljáti  -ám [sǝs in ses] dov.) z ostrim predmetom, navadno nožem, narediti (zelo) majhne, drobne dele: sesekljati čebulo, česen; meso za nadev zmeljemo ali sesekljamo / sesekljati peteršilj seseklján -a -o: sesekljani listi pehtrana; sesekljana slanina; sesekljano meso ♦ gastr. sesekljani zrezek pečena jed iz surovega sesekljanega mesa, namočenega kruha in dodatkov
  13.      sen  -sna -o in sen -snà -ò inin sen in sen -sna -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ǝ̏ ; ē; ẹ̑) 1. nanašajoč se na sesanje: sesna priprava / sesna bradavica 2. ki je v starosti, ko še sesa: sesni mladič; sesno tele
  14.      sesti se  -dem se [sǝs in ses] dov., stil. sel se sela se; nam. sest se in sest se (ẹ́ ẹ̑) 1. zaradi lastne teže a) postati nižji, gostejši: grob se še ni sesedel; sneg se je sesedel; testo se sesede, če med peko odpiramo pečico / ekspr. postarala se je in se sesedla postala manjša b) premakniti se v smeri navzdol: koščki papirja so nekaj časa plavali na površini, nato so se sesedli / prah se je sesedel na pohištvo usedel // med. ločiti se na sestavne dele, pri čemer preidejo težji deli v nižjo lego: kri se sesede 2. zaradi delovanja zunanjih sil razpasti: most je tako načet, da se bo sesedel; streha se je pod težo snega sesedla / ekspr. ob potresu se je hiša sesedla na kup; pren., knjiž. ob tej novici se je v njej vse sesedlo 3. nav. ekspr. zaradi telesne, duševne prizadetosti preiti v sedeč, ležeč položaj: udaril ga je, da se je sesedel; kolena so se mu zašibila in sesedel se je; sesesti se na klop, za mizo; od groze, strahu se sesesti seden -a -o: seseden grob; sesedena kri
  15.      sesíja  -e ž () zastar. zasedanje: sesija parlamenta
  16.      sesílen  -lna -o prid. () zool. pritrjen, prirasel: koralnjaki in druge sesilne živali / sesilni način življenja
  17.      sesíp  -a [sǝs in ses] m () glagolnik od sesuti se ali sesipati se: sesip zemlje / po potresu so ostali sesipi in udori
  18.      sesípanje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od sesipati se: sesipanje kamenja, zemlje
  19.      sesípati se  -am se tudi -ljem se [sǝs in ses] nedov. ( ) 1. razpadati v kaj sipkega, drobnega: grude so se sesipale pod težo koles / zaradi udarcev so se sesipale šipe drobile // nav. ekspr. razpadati sploh: grad se že sesipa; ropotalo je, kot da se sesipa svet podira 2. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se sesipa; gamsi so bezljali, da se je drobir sesipal za njimi sesípati knjiž. usipati, nasipati: sesipati zrnje na kup
  20.      sesírek  -rka [sǝs in ses] m () 1. navadno v zvezi z mlečen kašasta, zdrizasta snov v sesirjenem mleku: nad gostim mlečnim sesirkom je redka sirotka 2. knjiž. (krvni) strdek: sesirek lahko zamaši žilo; sesirek krvi
  21.      sesíriti se  -im se [sǝs in ses] dov.) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postati kašast, zdrizast: mleko se v vročini sesiri // postati kašast, zdrizast sploh: majoneza se sesiri, če se ji prehitro doliva olje ∙ knjiž. možgani so se mu sesirili možgani so se mu skisali 2. knjiž. strditi se: kri se sesiri sesírjen -a -o: sesirjeno mleko
  22.      sesírjati se  -am se [sǝs in ses] nedov. (í) 1. navadno v zvezi z mleko zaradi delovanja (mlečnih) bakterij postajati kašast, zdrizast: poleti se mleko rado sesirja 2. knjiž. strjevati se: kri se sesirja
  23.      seskočíti  -skóčim [sǝs in ses] dov. ( ọ̑) skočiti s česa: seskočiti s konja, voza ♦ šport. telovadec je dobro seskočil
  24.      seskòk  -óka in -ôka [sǝs in ses] m ( ọ́, ó) šport. del skoka, ko telovadec spusti telovadno orodje in doskoči: seskok z bradlje, droga, konja / plovni seskok z vodoravno iztegnjenim ali uleknjenim telesom
  25.      skov  -a -o tudi seskóv in seskòv -óva -o in skov in skov -a -o [prva in druga oblika sǝs] prid. (ǝ̄; ọ́; ọ́; é; ẹ̄) nanašajoč se na sesek: seskove odprtine ♦ anat. seskov kanal

   451 476 501 526 551 576 601 626 651 676  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA