Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (5.376-5.400)



  1.      àj  medm. () 1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli! // izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili 2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili?
  2.      ajá  medm. () izraža domislek: aja, zdaj sem se spomnil
  3.      ájčkati  -am nedov. () otr. ležati, spati: bila je zbujena, a je še ajčkala; pst, že ajčka!
  4.      ájda  -e ž () kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenombot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
  5.      ájdared  -a m () agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda
  6.      ájdov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom ♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
  7.      ájdovček  -čka m (á) bot. užitna goba s temno rjavim klobukom; jesenski jurček
  8.      ájdovec  -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov)
  9.      ájdovski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa ♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
  10.      ájdovstvo  -a s (á) star. poganstvo: odreči se ajdovstvu
  11.      ájer  -ja m () nar. zrak: »Zračite!« »Bojimo se zraka. Ajer je strup (D. Lokar)
  12.      ájevski  -a -o prid. (ā) lingv. nanašajoč se na glas a: ajevski samoglasnik / ajevska osnova osnova, ki se je v indoevropščini končala na -a; ajevska sklanjatev
  13.      ájnc  -a m () žarg. hazardna igra s kartami za vsoto enaindvajset; enaindvajset: igrati, vreči ajnc
  14.      à jour  [ažúr] prisl. () pog. brez zaostanka v dnevnem delu; na tekočem: v našem oddelku smo vedno à jour
  15.      àjsa  medm. () izraža bolečino zaradi vročine, pika: zbodel se je, pa še ajsa ni rekel
  16.      ák  -a m () gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
  17.      akácija  -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi; vejica akacije ♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
  18.      akácijev  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akacijo: akacijev gozd, les / akacijev med
  19.      akademíja  -e ž () 1. najvišja znanstvena in umetniška ustanova: biti član akademije; predsedstvo akademije / Slovenska akademija znanosti in umetnosti // poslopje te ustanove: park pred akademijo 2. šola višje ali najvišje stopnje: vpisati se na vojaško, vojno akademijo; glasbena, pedagoška, pomorska akademija; absolventi akademije za igralsko umetnost / trgovska akademija v stari Jugoslaviji štiriletna srednja trgovska šola 3. slavnostna prireditev s kulturnim sporedom: dijaki so priredili prav uspelo akademijo; akademija v počastitev dneva republike
  20.      akademíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na akademijo: akademijska uprava; akademijske publikacije / akademijske predavalnice
  21.      akadémik  -a m (ẹ́) 1. član najvišje znanstvene in umetniške ustanove: sprejet je bil med akademike; volitve novih akademikov 2. raba peša študent, visokošolec: še kot akademik je hodil k nam
  22.      akademízem  -zma m () knjiž. na tradiciji in šoli sloneče, neustvarjalno umetnostno izražanje: tako posnemanje vodi v akademizem; epigonski, katedrski, okosteneli akademizem; literarni, slikarski akademizem // slabš. samo teoretično, neživljenjsko reševanje problemov: turizem brez gradnje cest in hotelov je zgolj akademizem
  23.      akadémski  -a -o prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na šole najvišje stopnje: akademski poklic; akademski slikar; akademska izobrazba / akademski naslov; akademska čast / predavanje se bo začelo brez akademske četrti tradicionalne četrturne zakasnitve // nanašajoč se na slušatelje teh šol: akademski pevski zbor; akademsko društvo 2. nanašajoč se na najvišjo znanstveno in umetniško ustanovo: seja akademskega sveta 3. knjiž. strogo strokoven, znanstven: akademska diskusija; delo je na akademski višini // slabš. samo teoretičen, neživljenjski: pusto akademsko razpravljanje akadémsko prisl.: akademsko izobražen človek
  24.      akcelerácija  -e ž (á) knjiž. pospešenost, pospešitev: akceleracija duševnega razvoja; akceleracija rasti
  25.      akceleracíjski  -a -o () pridevnik od akceleracija, pospeševalen: akceleracijski vzroki

   5.251 5.276 5.301 5.326 5.351 5.376 5.401 5.426 5.451 5.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA