Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (5.151-5.175)


  1.      znések  -ska m (ẹ̑) določena količina, množina denarja: dvigniti znesek s hranilne knjižice; izterjati, plačati, vrniti dolžni znesek; zmanjšati znesek na polovico; majhen, velik, visok znesek / pavšalni, skupni znesek / denarni znesek ♪
  2.      znočíti se  -ím se dov., znóčil se (ȋ í) brezoseb. preiti iz dneva v noč: ko se je znočilo, so prižgali luč; popolnoma se je znočilo ♪
  3.      znojíti se  -ím se nedov. (ȋ í) 1. izločati znoj: poleti se zelo znoji / noge, roke se mu znojijo 2. nav. ekspr. na svojem površju delati kapljice: v sobi je bilo soparno, da so se okna znojila 3. ekspr. truditi se, prizadevati si: zanje se znoji in žene / ves dan se je znojil na polju delal znojíti 1. knjiž. z znojenjem povzročati, da je kaj vlažno: delal je, da je srajco znojil / ekspr. to zemljo so znojili že naši dedje so jo z velikim trudom obdelovali 2. ekspr., z notranjim predmetom izločati znoj: večkrat je kar hladen znoj znojil ♪
  4.      znôsen  -sna -o prid., znôsnejši (ó ō) 1. ki se (še) da prenesti, prenašati: znosen mraz; bolečine so postale znosnejše; razmerje med njima je znosno; komaj znosen hrup zelo močen / z leti je postal znosnejši // ekspr. še zadovoljiv, primeren: znosni kreditni pogoji; znosne razmere; njihovo sožitje je znosno 2. (še) zadovoljivo dober, kvaliteten: znosna cesta; naučila se je znosne nemščine znôsno prisl.: znosno vroče vreme ♪
  5.      zóbiti se  -im se tudi zobíti se -ím se nedov. (ọ̄ ọ̑; ȋ í) knjiž., redko dobivati zobe: otrok se že zobi ♪
  6.      zoblačíti se  -ím se dov., zobláčil se (ȋ í) nav. 3. os. 1. postati oblačen: nebo se je zoblačilo; brezoseb. čez noč se je zoblačilo 2. ekspr. postati tak, da izraža negativno, neugodno razpoloženje: čelo se mu je zoblačilo ♪
  7.      zrájtati se  -am se dov. (á) nižje pog. spomniti se, domisliti se: nisem se takoj zrajtala / pa nič, če se sami ne zrajtajo ● zastar. vse je prav lepo zrajtal izračunal ♪
  8.      zrakotêsen  -sna -o prid. (é) nestrok. za zrak neprepusten: zrakotesna posoda; zrakotesna vrata zrakotêsno prisl.: zrakotesno zaprt ♪
  9.      zráščati se  -am se nedov. (á) 1. rastoč se združevati, povezovati: sadike jagod se zraščajo; veji sta se začeli zraščati / kite se zraščajo s kostjo // ekspr. združevati, povezovati se sploh: gospodarske in negospodarske dejavnosti se zraščajo 2. biti, postajati s čim skladna celota: nova stavba se lepo zrašča z okolico // ekspr. začenjati skladno obstajati, živeti s kom: inteligenca se zrašča z delavskim razredom / družina se je čedalje bolj zraščala v celoto zráščati star., s prislovnim določilom rasti, odraščati: zraščal je na kmetiji ♪
  10.      zrávsati se  -am se dov. (ȃ) ekspr. spopasti se, stepsti se, zlasti s kremplji, zobmi: mačka se zravsata; psi so se zravsali za plen / fantje so se zravsali zaradi deklet / zravsal se je s sosedom sprl ♪
  11.      zrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. razjeziti se, razburiti se: če hočem narediti drugače, se takoj zrepenči / zrepenčiti se nad kom / ne laži, se zrepenči nad njim ♪
  12.      zrešetáti  -ám tudi izrešetáti -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: zrešetati žito 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: zrešetati predlog ● ekspr. cel rafal je zrešetal v demonstrante izstrelil zrešetán tudi izrešetán -a -o: zrešetano žito ♪
  13.      zrígati se  -am se dov. (ȋ) prenehati se oglašati z glasom i-a: mula se ni premaknila, dokler se ni zrigala ● nizko zrigal je nekaj nerazumljivega krčevito rekel, povedal; prim. izrigati ♪
  14.      zrúšek  -ška m (ȗ) 1. gmota snovi, nastala ob zrušenju: zrušek je zagozdil strugo; odkopati zrušek 2. knjiž. zrušenje, zrušitev: zavarovati jamski strop pred nenadnimi zruški ♪
  15.      zrúšenje  -a s (ū) glagolnik od zrušiti: zrušenje hiše, mostu ♪
  16.      zúnajčásen  -sna -o prid. (ú-á) knjiž. časovno neopredeljen, neodvisen od časa: njegove pesmi so zunajčasne impresije / zunajčasni, nadzgodovinski pomen klasike nadčasovni ♪
  17.      zúnajsezónski  -a -o prid. (ú-ọ̑) ki ni v sezoni: zunajsezonski meseci / zunajsezonski turizem; zunajsezonske cene ♪
  18.      zváditi se  -im se dov. (á ȃ) star. sprijateljiti se: sošolci so se kmalu zvadili / fant se je zvadil z dekletom ∙ star. zvadil se je z njegovo ženo ljubezensko, spolno se združil, povezal zvájen -a -o: fant in dekle sta že zvajena ♪
  19.      zvečeríti se  -ím se dov., zvečéril se (ȋ í) brezoseb. preiti iz dneva v večer: ko se je zvečerilo, so se utaborili / medtem se je zvečerilo in zasijale so prve zvezde ♪
  20.      zvérati se  -am se nedov. (ẹ̄ ẹ̑) redko zvirati se: na vse mogoče načine se je zveral / zverali so se po foteljih in kadili ♪
  21.      zveselíti  -ím dov., zvesélil (ȋ í) razveseliti: darilo ga je zveselilo; zveseliti koga s čim / zveseliti komu srce; zveseliti se obiska, prijatelja / ob tem prizoru se mu zveseli srce zveseljèn -êna -o: zveseljen človek; biti zveseljen ♪
  22.      zvírati se  -am se nedov. (ȋ ȋ) ekspr. neprimerno zvijati se, pretegovati se: stoj pokonci, kaj se zviraš; zvira se kot opica; pačiti se in zvirati / zvira se po postelji / plesalka se je zvirala po vrvi delala razne vaje, se pripogibala ♪
  23.      zvíšek  -ška m (ȋ) knjiž. 1. točka, mesto, ki je višje od česa: stal je na zvišku 2. zvišanje, povečanje: zvišek cene ♪
  24.      zvíšen  -a -o prid. (ȋ) vzvišen: stopiti na zvišen prostor / biti zvišen do podrejenih / prizadevati si za zvišene cilje zvíšeno prisl.: pozdravil ga je uradno, zvišeno ♪
  25.      zvíšenost  -i ž (ȋ) vzvišenost: zvišenost idej, misli / zavest osebne zvišenosti; zvišenost in nadutost ♪

   5.026 5.051 5.076 5.101 5.126 5.151 5.176 5.201 5.226 5.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA