Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (4.951-4.975)


  1.      zasédanje  -a s (ẹ́) 1. glagolnik od zasedati: prerivanje ob zasedanju stolov / zasedanje tujih dežel, mest / zasedanje delovnih, učnih mest 2. navadno daljše srečanje večjega števila ljudi, ki sestavljajo kak organ, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sklicati zasedanje; biti, sodelovati na zasedanju; zasedanje odbora, skupščine, sveta; zasedanje sodišča / izredno, redno zasedanje; plenarno, slavnostno zasedanje ♪
  2.      zasédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega: gledalci zasedajo svoje prostore / ded je zasedal edini naslanjač 2. s svojo prisotnostjo delati, da kak prostor, kraj ni na razpolago za koga ali kaj drugega: te prostore zaseda športno društvo / skoraj pol sobe zaseda peč zavzema 3. s svojim prihodom, z naselitvijo delati, da kak kraj, področje ni na razpolago za koga drugega: tujci zasedajo posestva izseljenih kmetov 4. navadno z bojem spravljati tuje ozemlje pod svojo oblast: armada zaseda sosednjo državo / general zaseda utrdbo za utrdbo / četa zaseda nove položaje 5. biti na kakem mestu, položaju v organizaciji: vedno več delovnih mest zasedajo strokovnjaki / zaseda odgovoren položaj 6. žarg., gled. dajati, dodeljevati komu vlogo: žal te igralke umetniško vodstvo več ne zaseda / v gledališču so ga zasedali kot komika 7. publ. imeti zasedanje, zasedanja: kongres, zbor zaseda; zasedati v dvorani / zasedati za zaprtimi vrati ♪
  3.      zasédba  -e ž (ẹ̑) 1. glagolnik od zasesti: zasedba univerze / preprečiti zasedbo tujega mesta, ozemlja / razpis delovnega mesta velja do zasedbe / zasedba igralcev v stranskih vlogah je dobra; zasedbo glavne vloge je režiser zaupal mladi igralki 2. stanje, ko kdo s svojo prisotnostjo v kaki ustanovi, kakem prostoru onemogoči redno delo z namenom izsiliti izpolnitev postavljenih zahtev: zasedba tovarne se je po treh dneh končala // pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast: zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta 3. kar je določeno z ljudmi, ki zasedejo, zasedajo določena mesta, položaje v kaki skupnosti: ta personalna zasedba zagotavlja napredek tovarne; publ. nova kadrovska zasedba // kar je določeno z ljudmi, ki igrajo, izvajajo kako gledališko, glasbeno delo: ta igralska zasedba zagotavlja kvalitetno izvedbo; zasedba orkestra se je spremenila // kar je določeno z vrsto instrumentov, glasov, ki izvajajo glasbeno delo: instrumentalna, pevska zasedba; primerna zasedba pihal in trobil ♪
  4.      zasédben  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zasedbo: zasedbeno ozemlje, področje / zasedbene čete; zasedbena oblast / zasedbene možnosti gledališča ♪
  5.      zasedélost  -i ž (ẹ́) stanje zasedelega: zasedelost noge / ekspr. v mestih je preveč priložnosti za zasedelost ♪
  6.      zasédenost  -i ž (ẹ̑) stanje zasédenega: polovična, stoodstotna zasedenost; zasedenost hotelov, letal / publ. kadrovska zasedenost; zasedenost delovnih mest / pog. zaradi službene zasedenosti se ni mogel udeležiti sestanka ♦ agr. zasedenost pašnika lastnost, stanje pašnika glede na število živine, ki se določen čas hkrati pase na njem ♪
  7.      zasedênost  -i ž (é) stanje zasedênega: zaradi zasedenosti je težko vstal ♪
  8.      zasedéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) 1. sedeč se zadržati kje predolgo: zasedeti se pri kartanju / zasedeti se do polnoči 2. od predolgega sedenja postati trd, negibčen: moram malo vstati, popolnoma sem se zasedel / zasedeti se od dolge vožnje zasedéti si preh., v zvezi zasedeti si nogo s pritiskom pri sedenju povzročiti, da postane noga mravljinčasta, manj gibljiva: nogo sem si zasedel, zato šepam zasedèl in zasedél -éla -o: zasedela noga zasedèn -êna -o: zaseden šolar; od šivanja sem vsa zasedena ♪
  9.      zasédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je, čaka v zasedi: zasedniki so oropali voz; za skalo skriti zasedniki ∙ knjiž., redko nemški zasedniki okupatorji ♪
  10.      zasèg  -éga m (ȅ ẹ́) glagolnik od zaseči: zaseg plače, živine ♪
  11.      zaséga  -e ž (ẹ̑) glagolnik od zaseči: zasega stavb / zasega stvari med kazenskim postopkom ♪
  12.      zaséganje  -a s (ẹ̄) glagolnik od zasegati: zaseganje premoženja, zemlje / zaseganje časopisov ♪
  13.      zaségati  -am nedov. (ẹ̄) 1. navadno z dajalnikom odvzemati premoženje ali del premoženja: zasegati aretiranim hiše, osebne predmete; zasegati sovražnikov vojaški material 2. jur. začasno odvzemati predmete med kazenskim postopkom: v takih primerih sodišča dokazne predmete navadno zasegajo 3. jur. odvzemati pravico razpečavanja določenih tiskanih stvari; konfiscirati, prepovedovati razširjanje: oblast pogosto zasega posamezne številke tega časopisa 4. star. zajemati: ogenj zasega streho ♪
  14.      zasegljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da zaseči: zasegljivo premoženje ● knjiž. s svojimi pesmimi povzroča globoko zasegljivo pretresenost segajočo ♪
  15.      zasejáti  -séjem dov., zaséj in zasèj; zasejál (á ẹ̑) 1. s sejanjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasejati gredo, njivo; zasejati z rožami, žitom // s sejanjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasejati rože, travo, žito; pren., ekspr. zasejati seme upora 2. ekspr. povzročiti, da se kje kaj začne razvijati ali dobi možnosti za razvoj: zasejati dvom, nemir v koga / novica je zasejala med ljudi zmedenost zasejáti se priti kot seme v zemljo in začeti rasti: plevel se hitro zaseje; akacija se rada zaseje sama // priti s klico, klicami kam in dobiti možnosti za razvoj: v deželi se je zasejala kolera, kuga zaseján -a -o: z repo zasejana njiva ♪
  16.      zasèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od zasekati: zaseki sekire, s sekiro; zaseki v deblo / dogajanje poteka brez ostrih zasekov 2. zareza, nastala z zasekovanjem: ko je bil zasek dovolj globok, je drevo padlo; potisniti žago v zasek 3. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor: cesta je speljana po zasekih in skozi predore / železniški zasek ◊ gozd. izdelati zasek s sekanjem narediti globljo zarezo na pritalnem delu debla na strani, kamor naj pri podiranju pade drevo ♪
  17.      zaséka  -e ž (ẹ̑) 1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem: nastaviti žago v zaseko 2. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor; zasek: del poti so prehodili po železniški zaseki 3. ekspr. ozka in globoka, klinasto oblikovana vdolbina v strmi vzpetini: v globoki zaseki je tekla voda; zaseke in brezna ◊ gozd. izdelati zaseko zasek; voj. zaseka prometna ovira iz podrtih dreves, obrnjenih z vrhovi proti sovražniku ♪
  18.      zaséka  in záseka -e ž (ẹ̑; á) prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina: namazati zaseko na kruh; zabeliti z zaseko; žlica zaseke ♪
  19.      zasékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo // z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino 2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu 4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh 5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico 6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel 7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče ◊ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, narediti poti težje prehodne zasékati se 1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal 2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike // nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj zasékan -a -o: v štor zasekana sekira ∙ ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori ♪
  20.      zasekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od zasekavati: zasekavanje debla / zasekavanje stopnic v strmino ♪
  21.      zasekávati  -am nedov. (ȃ) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekavati drevesa; dolgo je zasekaval v poleno, da ga je presekal 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekavati sekiro v tnalo / krepko zasekava motiko v zemljo 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekavati rob pri sodovem dnu / zasekavati pot, stopnice v hrib ◊ voj. zasekavati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti sovražniku, delati poti težje prehodne zasekávati se ekspr. 1. ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino 2. udarjati, tolči: bliski so se zasekavali v gozdove ♪
  22.      zasekljív  -a -o prid. (ȋ í) ekspr. oster, zadirčen: zasekljiv glas / zasekljive besede ♪
  23.      zasekoválen  -lna -o prid. (ȃ) mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude: zasekovalni stroj; zasekovalno kladivo ♪
  24.      zasekovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zasekovati: zasekovanje premoga / zasekovanje znamenja v deblo ♪
  25.      zasekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z udarjanjem z ostrim predmetom delati zarezo, odprtino v kaj: zasekovati debla / zasekovati premog 2. z udarjanjem delati, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekovati sekiro v tnalo / s težavo zasekuje kramp v ilovnato zemljo 3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom delati kaj: zasekovati znamenja v debla / zasekovati z motiko jamice / ekspr. čas zasekuje brazde na čelo zasekováti se ekspr. ostro, nenadoma se večkrat zaslišati: posamezni kriki so se zasekovali v noč ♪

   4.826 4.851 4.876 4.901 4.926 4.951 4.976 5.001 5.026 5.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA