Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (4.751-4.775)



  1.      vsesvétski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vse svete: vsesvetsko cvetje / zunaj je bilo mrzlo vsesvetsko vreme
  2.      vsešír  -a m () knjiž., redko prostranstvo, širjava: stal je na hribu in opazoval vsešir pod seboj
  3.      vseučilíšče  -a s (í) knjiž. univerza: ustanoviti vseučilišče; iti na vseučilišče; profesor na vseučilišču
  4.      vseučilíščen  -čna -o prid. () knjiž. univerziteten: vseučiliščno poslopje / prijatelja sta še iz vseučiliščnih let / vseučiliščni profesor
  5.      vseučilíščnik  -a m () knjiž. študent, visokošolec: družabno življenje vseučiliščnikov; dom za vseučiliščnike
  6.      vseučilíški  -a -o prid. () knjiž. univerziteten: obujati spomine na vseučiliška leta / mesto je znano vseučiliško središče / končati vseučiliški študij / vseučiliški profesor
  7.      vseúm  -a m () knjiž., redko vseobsegajoč um: narava je izraz vseuma
  8.      vuničujóč  tudi vuničujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) ki vse uničuje: vseuničujoč mraz, ogenj; obsoditi vseuničujočo vojno
  9.      vusmíljen  -a -o prid. (-) knjiž. ki se vseh usmili: vseusmiljen dobrotnik
  10.      vsevdílj  prisl. () knjiž. nenehno, ves čas: vsevdilj je čutila bolečino / vsevdilj naraščata vloga in pomen elektronike čedalje bolj; hiše in luči ob progi so bile vsevdilj gostejše čedalje
  11.      vsevéčen  -čna -o prid. (ẹ̄) knjiž. večen: vsevečna modrost / vsevečno iskanje skrivnosti
  12.      vsevéd  -a m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: bil je nekakšen vseved; modrost starih vsevedov
  13.      vsevédec  -dca m (ẹ̑) knjiž. vseveden človek: gledališki vsevedec / vaški posebnež in vsevedec
  14.      vsevéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. ki vse ve: vsevedni ljudje; biti vseveden; delati se vsevednega / vsevedni nauk ♦ rel. vsevedni Bog vsevédno prisl.: vsevedno odgovarjati na vprašanja
  15.      vsevédež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: imeti sloves vsevedeža
  16.      vsevédka  -e ž (ẹ̑) ekspr. vsevedna ženska: spraviti vsevedko z vprašanji v zadrego
  17.      vsevédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. vseveden človek: samozavesten vsevednež
  18.      vsevédnost  -i ž (ẹ́) lastnost vsevednega človeka: otroci verjamejo v vsevednost staršev; avtorjeva vsevednost; namišljena vsevednost ♦ rel. božja vsevednost
  19.      vvedóč  tudi vvedòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki vse ve: vsevedoči ljudje / vsevedoče oči
  20.      vsevíd  -a m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: vsevidi in vsevedi
  21.      vsevídec  -dca m () knjiž. kdor vse vidi, opazi: skriti se vsevidcem
  22.      vsevíden  -dna -o prid.) knjiž. ki vse vidi, opazi: vseviden vzgojitelj / vsevidno oko / vsevidno sonce
  23.      vsevídnost  -i ž (í) knjiž. lastnost vsevidnega človeka: vsevidnost izkušenih ljudi
  24.      vsevíšnji  -a -e prid. () knjiž. 1. božji: vsevišnja moč ga je obvarovala vsega hudega 2. vzvišen, plemenit: biti v varstvu vsevišnjih zavetnikov / v krščanstvu vsevišnji Bog
  25.      vvprék  prisl. (-ẹ̑) 1. izraža položaj v neurejeno večkrat križajočih se smereh: vsevprek nametati stvari v torbo; vsevprek ležeča debla / otroci so tekali vsevprek v različnih smereh / hoditi, potovati vsevprek po deželi / razbežali so se vsevprek v različne smeri // izraža neurejenost razporeditve česa: na mizi so vsevprek ležale knjige; klobuk je bil vsevprek okrašen z značkami 2. izraža neurejenost potekanja česa: govorili so vsevprek; vsevprek so streljali 3. izraža, da kaj poteka medsebojno med več ljudmi: ob slovesu so se vsevprek objemali in poljubljali; vsevprek se prerivati 4. ekspr. brez izbire, omejitve: jesti vsevprek; ljubiti dekleta vsevprek 5. star. počez, povprek: iti vsevprek neglede na steze in meje; stekla je čez travnik vsevprek proti gozdu ● ekspr. poznajo ga vsevprek po svetu povsod; prim. vprek, vsepovprek, vseprek

   4.626 4.651 4.676 4.701 4.726 4.751 4.776 4.801 4.826 4.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA