Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (451-475)

451.      sentimentalízem  -zma m (ȋ) 1. lit. evropska literarna smer sredi 18. stoletja, ki zelo poudarja pomen čustev: predstavnik, začetnik sentimentalizma / meščanski sentimentalizem 2. redko sentimentalnost: govoriti o tem brez sentimentalizma ♪
452.      sentimentálka  -e ž (ȃ) 1. gled. igralka, ki igra vloge sentimentalnih ženskih značajev: sentimentalke in tragedinje 2. redko sentimentalna ženska: govorjenje sentimentalke 3. publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo čustveno vsebino: ta drama je intelektualistična sentimentalka ♪
453.      sentimentálnež  -a m (ȃ) ekspr. sentimentalen človek: je čustven, ni pa sentimentalnež ♪
454.      sentimentálnost  -i ž (ȃ) pretirana čustvenost: njegova sentimentalnost jih moti / govoriti brez sentimentalnosti / sentimentalnost romana / ekspr. takih sentimentalnosti niso poznali ♪
455.      senzácija  -e ž (á) 1. razburjenje, govorice v javnosti ob kakem dogodku: s svojim nastopom je povzročil, vzbudil senzacijo; velika senzacija // dogodek, ki povzroči razburjenje, govorice v javnosti: izstrelitev prvega satelita je bila senzacija za ves svet; njegov nastop je bila majhna, ekspr. prava, vznemirljiva senzacija; senzacij željna javnost / gledališka, literarna, športna senzacija; pripovedovati mestne senzacije 2. psih. kar se čutno dojame kot lastnosti predmetnega sveta; občutek: zaznavati svoje senzacije / slušna, vidna senzacija ♪
456.      senzácijski  tudi senzacíjski -a -o prid. (á; ȋ) redko senzacionalen: senzacijska novica / ta tisk je zelo senzacijski senzacionalističen ♪
457.      senzacionálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: časopisi so objavili senzacionalno novico; prva uprizoritev drame je bila senzacionalna / njihov tisk je zelo senzacionalen senzacionalističen 2. ekspr. izreden: senzacionalno odkritje / akustika v tej dvorani je senzacionalna zelo dobra ♪
458.      senzacionalístičen  -čna -o prid. (í) ki vzbuja razburjenje, govorice v javnosti: senzacionalističen članek; senzacionalistične govorice / senzacionalistično vzbujanje pozornosti ♪
459.      senzacionalízem  -zma m (ȋ) vzbujanje razburjenja, govoric v javnosti: izogibati se senzacionalizmu; senzacionalizem v tisku / tekmovanje se je izrodilo v senzacionalizem ♪
460.      senzacionálnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost senzacionalnega: senzacionalnost novice / senzacionalnost mu je tuja ♪
461.      senzál  -a m (ȃ) ekon., v nekaterih državah samostojen posredovalec borznih kupčij, borzni posrednik: finančniki in senzali / borzni senzal ♪
462.      senzibílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. občutljiv: senzibilni prsti / nekateri ljudje so preveč senzibilni / biti senzibilen za spremembe v svojem okolju / lirika je najbolj senzibilna literarna zvrst ♦ anat. senzibilni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
463.      senzibilizácija  -e ž (á) glagolnik od senzibilizirati: senzibilizacija kože ♪
464.      senzibilizátor  -ja m (ȃ) fot. barvilo, dodano emulziji za povečanje občutljivosti filma za določeni del barvnega spektra ♪
465.      senzibilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) med. povečati, povzročiti preobčutljivost česa: bacili tuberkuloze senzibilizirajo telo ◊ fot. senzibilizirati film povečati mu občutljivost za določeni del barvnega spektra ♪
466.      senzibílnost  -i ž (ȋ) knjiž. občutljivost: omejena senzibilnost ušesa / pianist se je pustil voditi svoji senzibilnosti ♦ fot. senzibilnost filma ♪
467.      senzitíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. 1. (zelo) čustven, občutljiv: senzitiven človek / njena senzitivna narava 2. čuten¹: motorične in senzitivne reakcije ♪
468.      senzitívnost  -i ž (ȋ) knjiž. (velika) čustvenost, občutljivost: občudovala je njegovo senzitivnost in vsestranskost ♪
469.      sénzomotóričen  -čna -o prid. (ẹ̑-ọ́) med. čuten in gibalen v medsebojnem odnosu: senzomotorična koordinacija; senzomotorične navade / senzomotorični refleks ♦ anat. senzomotorični živec živec iz senzoričnih in motoričnih vlaken ♪
470.      sénzor  -ja m (ẹ̑) fiz. priprava, ki merjeno količino spreminja v električne signale, tipalo: kontrolirati temperaturo, tlak s senzorjem; letalo je opremljeno z različnimi senzorji / infrardeči senzor za zaznavanje infrardeče svetlobe ♪
471.      senzóren  -rna -o prid. (ọ̑) knjiž. čuten¹: senzorni organ / senzorni vtis; senzorna sposobnost ♦ anat. senzorni živec živec, ki sprejema dražljaje ♪
472.      senzóričen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. čuten¹: senzorični organi / senzorični dražljaj ♦ anat. senzorični živec živec, ki sprejema dražljaje; senzorična celica celica, ki sprejema in prenaša dražljaje ♪
473.      senzuálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. čuten¹: senzualno zaznavanje / senzualna ljubezen / senzualna ženska ♪
474.      senzualíst  -a m (ȋ) pristaš senzualizma: senzualisti in empiristi ♪
475.      senzualístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na senzualiste ali senzualizem: senzualistični nauk / senzualistični hedonizem ♪

   326 351 376 401 426 451 476 501 526 551