Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (38.501-38.525)
- sapramènt medm. (ȅ) pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament ♪
- sapramìš medm. (ȉ) šalj. izraža podkrepitev trditve: sapramiš, to je nerodna stvar; ali se mi je prilegel ta požirek, sapramiš ♪
- saprofít -a m (ȋ) bot. rastlina, ki se hrani z organskimi snovmi mrtvih rastlin in živali: saprofiti in paraziti ♪
- sapropél -a m (ẹ̑) petr. usedlina organskega izvora na dnu stoječih vod, iz katere nastaja nafta, premog ♪
- sarabánda -e ž (ȃ) počasen španski ples v tridobnem taktu: dostojanstveno so odplesali sarabando ♦ muz. stavek baročne suite, navadno predzadnji ♪
- saráj -a m (ȃ) seraj ♪
- sárajevski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sarajevo: sarajevske ulice ♦ zgod. sarajevski atentat atentat na avstrijskega prestolonaslednika 28. junija 1914 v Sarajevu, zaradi katerega je Avstrija napovedala Srbiji vojno ♪
- saránča -e ž (ȃ) nav. mn., zool. žuželke z dolgimi zadnjimi nogami, ki se občasno v velikih rojih selijo in uničujejo zelenje, Acrididae: saranče so uničile ves pridelek / saranča selka ♪
- sardélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na sardele: sardelna plavut ♦ gastr. sardelni filet vzdolžna polovica sardele, konzervirana v olju; sardelno maslo namaz iz surovega masla in sardelnih filetov ♪
- sardélica -e ž (ẹ̑) majhna, ob bokih zelo stisnjena riba, ki živi zlasti v severnih morjih: loviti sardelice / naročil je porcijo sardelic ♪
- sardóniks -a m (ọ̑) poldrag kamen z belimi in rdečimi progami: prstan s sardoniksom / okrasek iz sardoniksa ♪
- sári -ja m (ȃ) v indijskem okolju žensko vrhnje oblačilo iz enega kosa blaga, ki se ovije okrog telesa: oblečena je bila v bel sari; svilen sari ♪
- sarkástičen -čna -o prid. (á) ki izraža, kaže zelo negativen, poniževalen odnos do česa, jedko posmehljiv: sarkastičen človek; bil je zelo sarkastičen do prijateljev / sarkastičen izraz okoli ust; sarkastičen smeh / spregovoril je s sarkastičnim prizvokom v glasu; sarkastična opomba sarkástično prisl.: sarkastično govoriti, posmehovati se ♪
- sarkázem -zma m (ā) zelo negativen, poniževalen odnos do česa: njegov pogled je izražal sarkazem; v teh besedah je bilo čutiti brezobziren sarkazem; govoriti s sarkazmom; ironija in sarkazem ♪
- sarkofág -a m (ȃ) lesena, kamnita, kovinska skrinja s ploščatim, strehi podobnim pokrovom in bogatimi okraski, reliefi: truplo so mumificirali in položili v sarkofag; egipčanski, rimski sarkofagi / kamnit, kovinski, marmornat sarkofag // tej skrinji podoben spomenik: k sarkofagu so položili venec ♪
- sárong -a m (ȃ) v nekaterih azijskih deželah krilu podobno oblačilo, ki se ovije okrog bokov: na sebi je imel samo sarong; plesalke v živobarvnih sarongih ♪
- sáški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Sase ali Saško: saško narečje / saški vladarji ♪
- sátan -a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan ♪
- sataníst -a m (ȋ) kdor časti satana: bil je satanist; sekta satanistov ♪
- sátanov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na satana: prikazen v satanovi podobi; to je satanovo delo ∙ ekspr. to ti je pravo satanovo seme človek z veliko slabimi lastnostmi ♪
- sátanski -a -o prid. (ȃ) ekspr. 1. ki ima lastnosti, kakršne se pripisujejo satanu: to je satanski človek / satanska zloba / satanski posmeh hudoben, zloben; obšlo ga je pravo satansko veselje / ima satanske oči 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: s satansko hitrostjo se je odpeljal; muči ga satanska lakota sátansko prisl.: satansko se je zasmejal; satansko iznajdljiv človek ♪
- sátanstvo -a s (ȃ) ekspr. narava, lastnosti satana: ima nekaj satanstva v sebi ♪
- sátaraš -a m (ȃ) gastr. jed iz dušenega narezanega paradižnika, paprike, čebule: jesti sataraš ♪
- satelítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na satelit: sporočati podatke satelitski postaji; satelitsko omrežje / satelitski oddajnik / satelitski televizijski prenos; satelitska navigacija / satelitske države so podprle svojo zaveznico ♦ urb. satelitsko mesto, naselje samostojno mesto, naselje v bližini velikega mesta, od katerega je gospodarsko, kulturno, prometno odvisno ♪
- sátemski -a -o prid. (ā) lingv., v zvezi satemski jeziki vzhodna skupina indoevropskih jezikov, pri katerih so se prvotni srednjenebni zaporniki spremenili v sičnike ♪
38.376 38.401 38.426 38.451 38.476 38.501 38.526 38.551 38.576 38.601