Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.826-3.850)


  1.      razprševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati iz česa tekočega, sipkega drobne kapljice, delce: razprševati mleko, olje; voda pada v tolmun in se razpršuje / razprševati v obliki dežja // delati, da kaj kam pride v drobnih kapljicah, delcih: razprševati kolonjsko vodo; razprševati škropivo po listih 2. odbijati v različnih smereh: ta tkanina razpršuje svetlobo; v megli se svetloba razpršuje 3. ekspr. delati, da kaj preneha obstajati: razprševati dvome; groza se je polagoma razprševala razpršujóč -a -e: razpršujoče se iskre ♪
  2.      razpuhtéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) nav. ekspr. prenehati biti, obstajati: megla po dolini se je že razpuhtela / vonj se je kmalu razpuhtel / hude misli se razpuhtijo v nič // izginiti, miniti: njen čar se je takoj razpuhtel ♪
  3.      razpuhtévati se  -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. prenehavati biti, obstajati: meglica nad dolino se je razpuhtevala / premoženje se mu hitro razpuhteva ♪
  4.      razrásel  -sla -o tudi razrástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) 1. ki ima več poganjkov, vej: grmičasto razrasel plevel; lepo razraslo drevo 2. ki se rastoč razširi: ob poti razraslo robidovje / do oči razrasla brada; prim. razrasti se ♪
  5.      razrásti se  -rástem se in -rásem se dov., razrásel se in razrástel se (á) 1. narediti več poganjkov, vej: drevo se je razraslo; žito se je lepo razraslo; bujno, pahljačasto, vilasto se razrasti; razrasti se v širino, pri tleh 2. rastoč priti na večjo površino: korenine so se mrežasto, na široko razrasle; po njivi se je razrasel plevel / goba se je razrasla po vsem stanovanju 3. nav. ekspr. postati večji a) po obsegu: mesto se je v nekaj letih zelo razraslo / gibanje se je hitro razraslo b) po intenzivnosti: strah se je še bolj razrasel 4. v zvezi z v preiti, razviti se v to, kar izraža dopolnilo: grmovje se je razraslo v gosto živo mejo / v nekaj letih se je naselje razraslo v mesto / veter se je razrasel v orkan / zgodba se je razrasla v roman ● ekspr. dekle se je lepo razraslo razvilo; ekspr. v njunih srcih se je razrasla ljubezen zelo se imata rada razráščen -a -o: razraščene korenine; lepo razraščeno žito; prim. razrasel ♪
  6.      razráščati se  -am se nedov. (á) 1. delati poganjke, veje: drevo se lepo razrašča; žito se bujno razrašča; vilasto se razraščati 2. rastoč prihajati na večjo površino: okrog hiše se razraščajo koprive / plesen se hitro razrašča 3. nav. ekspr. postajati večji a) po obsegu: mesto se hitro razrašča / ta dejavnost se razrašča iz leta v leto b) po intenzivnosti: njen nemir se vedno bolj razrašča 4. v zvezi z v prehajati, razvijati se v to, kar izraža dopolnilo: grmi se razraščajo v živo mejo / gorovje se razrašča v več grebenov; naselje se razrašča v mesto ● ekspr. deklica se je že začela razraščati razvijati; ekspr. v njem se je razraščala užaljenost postajal je vedno bolj užaljen ♪
  7.      razrepénčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr. zelo se razjeziti, se razburiti: za vsako malenkost se razrepenči ♪
  8.      razreševánje  -a s (ȃ) glagolnik od razreševati: razreševanje šifriranega besedila / razreševanje problemov / imenovanje in razreševanje članov odbora ♪
  9.      razreševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razreševati rebuse / razreševati neznano pisavo // delati, da kaj preneha obstajati: razreševati probleme / razreševati spore 2. priznavati, potrjevati prenehanje funkcij, pooblastil, navadno zaradi izteka mandata: razreševati koga dolžnosti, obveznosti / te organe voli in razrešuje skupščina ♪
  10.      razrúšenje  -a s (ū) glagolnik od razrušiti: potres je povzročil razrušenje mesta / razrušenje moralnih vrednot ♪
  11.      razsánjati se  -am se dov. (á) knjiž. začeti intenzivneje sanjati, sanjariti: razsanjal se je o domovini razsánjan -a -o: razsanjan obraz; vsa razsanjana je sedela ob njem ♪
  12.      razsédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) delati, da kdo ne sedi več skupaj s kom: učiteljica nemirne učence pogosto razseda ♪
  13.      razsedláti  -ám dov. (á ȃ) sneti, odstraniti sedlo: razsedlati konja, mulo ♪
  14.      razsèg  -éga m (ȅ ẹ́) knjiž. razsežnost, velikost: ta dolina ima manjši razseg; razseg nahajališč premoga / razseg jezikovnih pojavov ♪
  15.      razsejánost  -i ž (á) lastnost, značilnost razsejanega: razsejanost rastlin / knjiž. razsejanost industrijskih središč ♪
  16.      razsejáti  -séjem dov., razséj in razsèj; razsejál (á ẹ̑) povzročiti, da pride seme na večjo površino, na več mest: veter je razsejal plevel po vsej njivi; mak se je razsejal med žito; ta rastlina se razseje sama od sebe ∙ ekspr. razsejati novico po vasi razširiti razsejáti se knjiž. razširiti se: izrojene celice so se razsejale po vsem telesu; rak se je razsejal že v druge organe razseján -a -o: v žitu je razsejan mak; po hribovju razsejane kmetije; hiše so razsejane daleč naokrog ♪
  17.      razsèk  -éka m (ȅ ẹ́) glagolnik od razsekati: razsek zaklane živali ♪
  18.      razsékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem narediti kose, dele: razsekati poleno, veje; razsekati žico z dletom / razsekati zaklano žival / razsekati na drobne kosce ∙ ekspr. z bičem mu je razsekal obraz naredil, povzročil več ran razsékan -a -o: razsekane veje; pokrajina je razsekana s strmimi pobočji ∙ ekspr. govoril je v razsekanih stavkih v stavkih z ostrimi premori ♪
  19.      razsekávanje  -a s (ȃ) glagolnik od razsekavati: razsekavanje polen / razsekavanje na ražnju pečene živali ♪
  20.      razsekávati  -am nedov. (ȃ) s sekanjem delati kose, dele: veje je razsekaval na kratka polena / razsekavati meso ♪
  21.      razsekljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. s sekljanjem narediti kose, dele: razsekljati meso 2. s sekljanjem poškodovati: razsekljati mizo / ekspr. toča je razsekljala koruzo razseklján -a -o: razsekljano meso; na majhne parcele razsekljano posestvo ♪
  22.      razsekováti  -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem delati kose, dele: razsekovati veje / razsekovati meso ♪
  23.      razselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od razseliti: razselitev slovenskih družin ♪
  24.      razselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili razséljen -a -o: razseljeni ljudje slovenskega rodu; del prebivalstva je bil razseljen ♪
  25.      razséljenec  -nca m (ẹ́) vsak od razseljenih ljudi: roman opisuje življenje slovenskih razseljencev ♪

   3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA