Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (3.801-3.825) 
- razpášen -šna -o prid. (ā) star. 1. razuzdan, razvraten: razpašen starec; biti razpašen / razpašno življenje 2. razposajen, objesten: skupina razpašnih mladeničev razpášno prisl.: razpašno živeti ♪
- razpéti se -pôjem se dov., razpój se razpójte se tudi razpôj se razpôjte se; razpél se (ẹ́ ó) nav. ekspr. začeti glasno peti: šele proti koncu prireditve so se pevci razpeli / proti večeru so se zvonovi mogočno razpeli // izraziti misli v vezani besedi, navadno v veliki meri: pesnik se je razpel o lepoti narave / v teh sonetih se razpoje vsa pesnikova notranjost ♪
- razpévati se -am se nedov. (ẹ́) nav. ekspr. začenjati glasno peti: počasi so se pevci razpevali ♪
- razpísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na razpis: razpisni pogoji; razpisni rok / razpisna komisija ♪
- razpištóliti se -im se dov. (ọ̄ ọ̑) pog., ekspr. razburiti se, razjeziti se: kaj si se pa tako razpištolil ♪
- razplákati se -am se in -pláčem se dov. (ā) knjiž. razjokati se: deklica se je razplakala ♪
- razplávati se -am se dov. (ȃ) s plavanjem se razgibati: razplavati se pred tekmovanjem ♪
- razplézati se -am se dov. (ẹ̑) redko razrasti se, razširiti se: trte so se razplezale po tleh ♪
- razpóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) 1. zaradi sile, pritiska preiti v dele, kose: nekaj krompirjev se je pri kuhanju razpočilo / mehur se razpoči / granata se je razpočila je eksplodirala 2. prenehati imeti prilegajoče se dele drugega ob drugem: zrel strok se je razpočil / ekspr. ob potresu se je zemlja razpočila je nastala razpoka, jama v njej 3. ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razpočil se bo od jeze, radovednosti, zavisti; od smeha bi se skoraj razpočil ● ekspr. ne dam ti, pa če se razpočiš sploh ne razpóčen -a -o: razpočen plod; razpočena krogla ♪
- razporočíti se -ím se dov., razporóčil se (ȋ í) star. razvezati se, ločiti se: pred kratkim sta se razporočila ♪
- razposésti -sédem dov., stil. razposèl razposéla (ẹ́ ẹ̑) posesti na več mest: razposedla je otroke po stolih / razposesti goste okrog mize; ljudje so se razposedli po vagonu ♪
- razpotíti se -ím se dov., razpótil se (ȋ í) zastar. spotiti se: med hojo se je razpotil razpotèn -êna -o: z robcem si je brisal razpoten obraz ♪
- razprasketáti se -ám se tudi -éčem se dov. (á ȃ, ẹ́) začeti močno prasketati: s kolom je dregnil v ogenj, da se je razprasketal ♪
- razpraševálen -lna -o prid. (ȃ) teh. s katerim se odstranjuje prah: razpraševalna naprava ♪
- razpraševáti 1 -újem nedov. (á ȗ) 1. odstranjevati prah s česa: razpraševati obleke 2. redko razprševati: razpraševati škropivo ♪
- razpraševáti 2 -újem nedov. (á ȗ) star. povpraševati, poizvedovati: razpraševal je o vsem ♪
- razprhútati se -am se dov., tudi razprhutála se (ū) prhutajoč se razleteti: kokoši so se razprhutale po kurniku ♪
- razpŕsiti se -im se dov. (r̄ ȓ) ekspr. pobahati se, postaviti se: gospodar se rad razprsi ∙ ekspr. razprsil se je, da se spozna na te stvari samozavestno, bahavo je rekel, povedal ♪
- razpŕsniti se -em se dov. (ŕ ȓ) knjiž. razbiti se, razleteti se: čoln se je razprsnil ob skalah ♪
- razpŕšek -ška m (ȓ) nav. mn., knjiž. kar nastane pri razpršitvi: drobni razprški snega ♪
- razpršênost -i ž (é) stanje razpršenega: razpršenost snovi v drugi snovi / razpršenost prebivalstva po številnih krajih ♪
- razprševálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) razpršilec: razprševalec vode ♪
- razprševálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za razprševanje: razprševalna priprava ♪
- razprševálnik -a m (ȃ) razpršilnik: škropiti z razprševalnikom / pritrditi razprševalnik na cev ♪
- razprševánje -a s (ȃ) glagolnik od razprševati: razprševanje vode; nastavek, priprava za razprševanje / razprševanje gnojila, škropiva / razprševanje svetlobe ♪
3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 
