Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (37.976-38.000)



  1.      ručáti  -ím nedov. (á í) močno, zamolklo se oglašati: močvirske ptice so ručale
  2.      rúda  -e ž (ú) zmes snovi, iz katere se pridobivajo zlasti kovine: iskati, kopati, predelovati rudo; v tej rudi sta tudi kobalt in krom; bogate, revne rude; nahajališče rud / bakrova, manganova, srebrova, zlata, železova ruda; plemenite rude ♦ metal. pražiti rudo; obogatena, oplemenitena ruda; min. oksidna ruda v kateri je kovina v rudnini vezana na kisik; voj. strateške rude ki so nujno potrebne ali zelo pomembne za proizvodnjo orožja in drugih stvari za vojaške namene
  3.      rudáriti  -im nedov.) ukvarjati se z iskanjem, pridobivanjem rud, premoga: v prejšnjem stoletju so začeli rudariti v Hrastniku / šel je rudarit na tuje delat kot rudar, rudniški delavec
  4.      rudárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na rudarje ali rudarstvo: težko rudarsko delo / rudarska čelada; rudarska svetilka jamska svetilka / rudarski inženir, tehnik / rudarsko naselje / rudarska šola / pozdraviti z rudarskim pozdravom: srečno ♦ jur. rudarsko pravo pravo, ki ureja pravna razmerja v rudarstvu
  5.      rudárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem rud, premoga: razvoj rudarstva // veda o tem: študirati rudarstvo / inženir rudarstva / profesor za tehnično rudarstvo
  6.      rúden  -dna -o prid. () nanašajoč se na rudo: rudna zrna / rudna žila; rudno nahajališče / rudna bogastva
  7.      rudimènt  -ênta m ( é) 1. knjiž. ostanek: stebrišče je le še rudiment nekdanje stavbe / rudimenti stare miselnosti // zametek, zasnova: te zgodbe so rudimenti romana 2. biol. zakrneli organ: oko pri človeški ribici je primer rudimenta / rudimenti okončin pri kačah
  8.      rúdnat  -a -o prid. () ki vsebuje rudo: rudnata kamnina
  9.      rúdnik  -a m () prostor, navadno pod zemeljskim površjem, kjer se koplje, pridobiva ruda, premog: izkoriščati, odpreti, opustiti rudnik; spustiti se v rudnik; bogat rudnik; eksplozija v rudniku / rudnik premoga, soli, urana, zlata / idrijski rudnik / pog. dobiti delo pri rudniku v delovni organizaciji, ki se ukvarja s pridobivanjem rude, premoga // ekspr., s prilastkom kraj, prostor, kjer je česa zelo veliko: novo najdišče je pravi arheološki rudnik / ta knjiga je rudnik informacij
  10.      rudnína  -e ž () plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi: raziskovati rudnine; lastnosti, nastanek rudnin; sijaj rudnin / čiste in nečiste rudnine ♦ min. debelozrnata, drobnozrnata rudnina; luskasta rudnina ki se da klati v luske; mont. separacija rudnin; petr. glavna rudnina ki nastopa v kamnini v največji množini
  11.      rudnínski  -a -o prid. () nanašajoč se na rudnino: rudninska sestava kamnine / velikost rudninskih zrnc / rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; rudninsko gnojilo, krmilo
  12.      rúdniški  -a -o prid. () nanašajoč se na rudnik: rudniške naprave / rudniška lokomotiva ∙ zastar. rudniško zlato samorodno zlato, ki se dobi v rudniku
  13.      rúdo  -a s (ú) nar. oje: rudo je zadelo ob drevo in voz se je ustavil ◊ navt. ročica krmila pri manjšem vodnem vozilu
  14.      rudo...  prvi del zloženk nanašajoč se na rudo: rudonosen, rudosledec, rudoslovje
  15.      rudosléden  -dna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na rudosled: rudosledna dela / rudosledna pravica pravica do raziskovanja in izkoriščanja rudnine
  16.      rugby  in ragbi -ja [rágbi] m () šport. športna igra, pri kateri igralci z nošenjem, metanjem in brcanjem spravljajo žogo jajčaste oblike na določeno mesto: igrati rugby; igrišče za rugby
  17.      ruína  -e ž () knjiž. razvalina: ogledati si ruine nekdanje prestolnice ∙ knjiž. žalostno ga je pogledati, taka ruina je tako je duševno in telesno propadel
  18.      ruinírati  -am dov. in nedov. () knjiž. poškodovati, uničiti: pri selitvi so pohištvo precej ruinirali // uničiti, ugonobiti: očetovo pitje je ruiniralo družino; neuspeh ga je popolnoma ruiniral ruiníran -a -o: ruiniran človek; ruinirane hiše
  19.      rúj  -a m () grm z majhnimi cveti v latih in listi, ki jeseni pordečijo: kraške gmajne z brinjem in rujem
  20.      rúk  -a m () glagolnik od rukati2: zaslišal se je jelenov ruk ♦ lov. (jelenji) ruk gonjenje jelenov; čas gonjenja jelenov
  21.      rukáč  -a m (á) lov. jelen, ki se goni: rukač je napadel tekmeca
  22.      rukalíšče  -a s (í) lov. kraj, prostor, kjer jelen ruka: ko se zdani, se jelen umakne z rukališča
  23.      rúkati 2 -am nedov. (ū) lov. oglašati se z močnim, donečim glasom: jelen ruka // s trobljenjem na rog vabiti jelena: lovec je spretno rukal rukajóč -a -e: rukajoči jeleni
  24.      ruléta  -e ž (ẹ̑) hazardna igra, pri kateri odloča o dobitku kroglica, ki se ustavi v vdolbinici na enem od oštevilčenih rdečih ali črnih polj na vrteči se plošči: ruleta je postala njegova strast; igrati, izgubiti na ruleti; pri ruleti ima srečo / ruska ruleta samomorilna igra z revolverjem, v katerega bobenčku je en naboj; pren., ekspr. ruleta usod // okrogla plošča za to igro: ruleta se ustavi; kroglica se je zakotalila po ruleti
  25.      ruléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ruleto: ruletne igralnice / ruletni igralec / ruletna mizica

   37.851 37.876 37.901 37.926 37.951 37.976 38.001 38.026 38.051 38.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA