Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (37.076-37.100)



  1.      rédkokàm  prisl. (ẹ́-) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: redkokam gre
  2.      rédkokatéri  -a -o zaim. (ẹ́-ẹ̄) malokateri: redkokatera dežela ima toliko lepot; sam.: le redkokateri se ga je še spominjal
  3.      rédkokdó  rédkokóga zaim. (ẹ́-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: redkokdo pozna to rastlino; njegova glasba je redkokomu všeč ∙ govoriti zna kakor redkokdo zelo dobro
  4.      rédkokjé  prisl. (ẹ́-ẹ̄) izraža, da se dejanje dogaja na precej majhnem številu nedoločenih, poljubnih krajev: redkokje se tako dobro počuti kot pri njih ∙ tam je zadovoljna kakor redkokje zelo
  5.      redkolás  in redkolàs -ása -o prid. (; á) knjiž. ki ima redke lase: redkolas človek / redkolasa glava
  6.      redkozóbec  -bca m (ọ̑) nav. mn., zool. južnoameriški sesalci z zakrnelim zobovjem ali brez zob, Edentata
  7.      rêdkvica  -e ž (é) kulturna rastlina z manjšimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del rdeče barve in ostrega okusa: puliti, sejati redkvico / obložiti jed z narezano redkvico / rdeča redkvica
  8.      rêdkvičen  -čna -o prid. (é) nanašajoč se na redkvico: redkvično seme / redkvična solata
  9.      rédoma  prisl. (ẹ̄) knjiž. redno: redoma se je udeleževal posvetov // ponavadi, večinoma: ljudske pesmi so se redoma pele po spominu
  10.      redoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na redovanje: redovalni kriteriji / redovalna konferenca konferenca učiteljskega zbora ob koncu vsakega četrtletja o učnih uspehih in vedenju učencev
  11.      redoválnica  -e ž () šol. uradna knjiga, v katero se vpisujejo ocene učencev določenega razreda, skupine: vpisovati ocene v redovalnico; dnevnik in redovalnica / žepna redovalnica učiteljeva beležnica za vpisovanje ocen
  12.      redóven 1 -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na samostanski, verski red: redovni predstojnik, sobrat / redovna obleka
  13.      redovít  -a -o prid. () zastar. 1. redoljuben, reden: redovit človek / redovito življenje 2. reden, stalen: v teh krajih so poplave redovite 3. reden, pravilen: pojavljati se v redovitih presledkih / redovito gibanje nebesnih teles redovíto prisl.: redovito obiskovati; take stvari se redovito pozabljajo
  14.      redóvniški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na redovnike: redovniški poklic / redovniška obleka
  15.      redóvništvo  -a s (ọ̑) 1. obstoj, dejavnost redovnikov: zgodovina redovništva // redovniški poklic: odločiti se za redovništvo 2. redovniki: dejavnost redovništva
  16.      reducíranje  -a s () glagolnik od reducirati: reduciranje uvoza / reduciranje besedila / reduciranje pojavov na splošne zakone
  17.      reducírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, povzročiti, da postane kaj manjše a) glede na količino, število; zmanjšati, omejiti: reducirati izdatke, uvoz; reducirati na najmanjšo mero; tlak se reducira z ventilom / reducirati vojaštvo / reducirati besedilo skrajšati b) glede na možni razpon: reducirati moč, vpliv koga 2. narediti, povzročiti, da ima kdo česa manj; omejiti, odvzeti: reducirati elektriko, hrano 3. v zvezi z na narediti, da kako dejanje, dejavnost obsega samo to, kar nakazuje določilo, omejiti: svoja raziskovanja je reduciral na žuželke / govornik je vseh pet problemov reduciral na enega samega; življenje se ne da reducirati na mehaniko 4. kem. oddati kakemu elementu ali spojini elektrone: ogljik reducira bakrov oksid; reducirati in oksidirati // metal. odvzeti kisik kovinskim oksidom: v plavžu reducirati železovo rudo / reducirati do železa, v železo ● nekdaj reducirati koga odpustiti ga zaradi zmanjšanja števila zaposlenihlingv. reducirati samoglasnike izgovoriti jih brez kake izgovorne prvine ali jih opustiti; mat. reducirati izraz, enačbo spremeniti izraz, enačbo v poenostavljeno obliko; meteor. reducirati vrednost pritiska na morsko gladino preračunati z merjenjem ugotovljeno vrednost pritiska v ustrezno vrednost glede na morsko gladino reducírati se kem. sprejeti elektrone od kakega elementa ali spojine: v tej reakciji se je žveplo oksidiralo in dušik reduciral // metal. z oddajanjem kisika preiti iz kovinskega oksida v kovino: reducirati se v železo reducíran -a -o: reducirani samoglasniki
  18.      reducíren  -rna -o prid. () 1. teh. s katerim se kaj reducira: reducirna naprava / reducirni ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare 2. knjiž. redukcijski: reducirna atmosfera / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z reducirnim praženjem
  19.      redúkcija  -e ž (ú) glagolnik od reducirati: redukcija izdatkov; redukcija uvoza na najmanjšo mero / redukcija zaposlenih / zaradi redukcije električnega toka dela niso končali / upirati se redukciji človeka na kakršnokoli shemo / redukcija silicijevega dioksida; redukcija in oksidacija / redukcija rude; redukcija s koksom / redukcija samoglasnikov / moderna vokalna redukcija ● knjiž., redko predmeti na sliki niso posnetki stvari, temveč shematične redukcije reducirane oblike
  20.      redukcíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na redukcijo: redukcijski ukrepi / redukcijska lista porabnikov elektrike / redukcijski proces; oksidacijski in redukcijski / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z redukcijskim taljenjem ◊ biol. redukcijska delitev delitev celic, pri kateri se zmanjša število kromosomov na polovico; metal. redukcijska peč; teh. redukcijski kos kos, s katerim se priključi cev manjšega premera na cev večjega premera; redukcijski plamen plamen, ki preprečuje oksidacijo; redukcijski ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare
  21.      reduktibílen  -lna -o prid. () knjiž. ki se da speljati na nižjo logično ravnino: to pravilo je reduktibilno
  22.      reduktíven  -vna -o prid. () kem. ki oddaja elektrone: reduktivni plini; ta atmosfera je reduktivna; reduktiven in oksidativen // metal. nanašajoč se na odvzemanje kisika kovinskim oksidom: reduktivne snovi / reduktivno taljenje ◊ teh. reduktivni plamen redukcijski plamen
  23.      reduplikácija  -e ž (á) lingv., lit. podvojitev: reduplikacija besede, korena
  24.      redúta  -e ž () nekdaj 1. poslopje, prostor za slavnostne prireditve, ples: plesati v reduti; reduta in kazina // ples, pri katerem nosijo plesalci maske: udeležiti se redute; pustna reduta 2. voj. utrdba v obliki mnogokotnika z dvema jarkoma in vmesnim nasipom: streljati iz redute // najbolj utrjeni del utrdbe, pripravljen za samostojno obrambo: končno so zavzeli še reduto / reduta utrdbe
  25.      redúten  -tna -o prid. () nanašajoč se na reduto: redutna dvorana / redutna palača

   36.951 36.976 37.001 37.026 37.051 37.076 37.101 37.126 37.151 37.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA