Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.701-3.725)


  1.      radobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zgovoren: biti radobeseden; radobesedna ženica ♪
  2.      rájnšek  -ška m (ȃ) star. goldinar: za delo na njivi je dobil nekaj rajnškov ♪
  3.      ramšéla  -e ž (ẹ̑) bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti; žanjevec: ramšela cvete / nabirati ramšelo ♪
  4.      rámšelj  -šlja m (á) nar. žanjevec: na travniku je zadišal ramšelj; regrat, kislica in ramšelj ♪
  5.      rásel  -sla -o tudi rástel -tla -o [ǝu̯] prid. (ā á) navadno s prislovnim določilom ki je rastel, kot izraža določilo: plast enakomerno raslega lesa; njeni zobje so redki in slabo rasli / atletsko rasel mornar raščen; prim. rasti ♪
  6.      rásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na raso: ugotavljati rasni izvor; rasna čistost; rasne značilnosti / rasni tipi; rasne skupine / rasni nemiri; rasna diskriminacija; bati se rasnega preganjanja; rasno razlikovanje ♦ polit., soc. rasna teorija na biologizmu temelječa teorija, po kateri so značilnosti, lastnosti in pravice ljudi določene z njihovo raso rásno prisl.: rasno mešano prebivalstvo ♪
  7.      rašeljíka  -e ž (í) agr. grm ali drevo z belimi cveti v grozdih in črnimi plodovi: cepiti češnjo, višnjo na rašeljiko; prim. rešeljika ♪
  8.      rášev  -a -o prid. (á) redko raševinast: nositi raševo obleko ♪
  9.      ráševen  -vna -o prid. (á) redko raševinast: nosil je cokle in raševne hlače ♪
  10.      raševína  in ráševina -e ž (í; á) 1. grobo domače sukno: tkati raševino; obleka iz raševine / biti oblečen v sivo raševino / jetniška raševina 2. etn. jed iz kaše in moke, znana na Gorenjskem: jesti, zabeliti raševino ♪
  11.      raševínast  in ráševinast -a -o prid. (í; á) ki je iz raševine: raševinasta obleka, srajca ● ekspr. govoril je trd, kmečko raševinast jezik grob, nekultiviran ♪
  12.      ráševnat  -a -o prid. (á) raševinast: doma so moški nosili raševnate hlače ♪
  13.      ráševnik  -a m (á) star. obleka iz raševine: menihi v dolgih raševnikih ♪
  14.      ravnodúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj: ravnodušen človek; do teh idej, ljudi je ravnodušen / popolnoma ravnodušen je do teh težav, za te težave ga ne vznemirjajo / pripovedoval je z ravnodušnim glasom; jezile so jo bratove ravnodušne pripombe ∙ ekspr. ni ravnodušen do nje čuti do nje naklonjenost, ljubezen ravnodúšno prisl.: ravnodušno gledati, govoriti ♪
  15.      ravnorásel  -sla -o [ǝu̯] prid. (ā á) knjiž. ki je ravne rasti: les mora biti ravnorasel, brez grč in razpok / občudoval je lepo, ravnoraslo dekle, ki je hodilo pred njim ♪
  16.      ravnovésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ravnovesje: ravnovesne motnje v naravi / ravnovesni politični položaj / spraviti predmet iz ravnovesnega položaja ravnotežnega ♦ fiz. ravnovesna lega lega, v kateri telo vztraja, dokler ne nastopi nova zunanja sila ♪
  17.      rávšelj  -šlja in -na [šǝl] m (á) 1. star. iz vrbovih vej ali žice pletena košu podobna priprava za lovljenje rib, rakov; vrša: nastaviti ravšelj v vodo // taki pripravi podobna mreža, past za ptiče, polhe: loviti z ravšljem 2. nav. slabš. grob, neolikan človek: ne mara imeti opravka s tem ravšljem; ta ženska je pravi ravšelj ♪
  18.      razbegávati se  -am se nedov. (ȃ) knjiž. bežeč se razhajati: ob vpadih sovražne vojske so se ljudje razbegavali; pren. njegove misli so se razbegavale ♪
  19.      razbégniti se  -em se dov., tudi razbegníte se; tudi razbegníla se (ẹ́ ẹ̑) knjiž. razbežati se: množica se je prestrašena razbegnila / čreda se je razbegnila na vse strani / vsi dvomi, upi so se razbegnili ♪
  20.      razbeséditi se  -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. razgovoriti se: razbesedil se je o fotografiranju; preveč, zelo si se razbesedil 2. nar. spreti se, sporeči se: razbesedila sta se zaradi zemlje ♪
  21.      razbesnévati se  -am se nedov. (ẹ́) ekspr. postajati (bolj) silovit: boj, nevihta se razbesneva ♪
  22.      razbezljáti se  -ám se [bǝz in bez] dov. (á ȃ) bezljajoč oditi na več strani: krave so se razbezljale ♪
  23.      razbežáti se  -ím se dov., razbéži se; razbéžal se tudi razbêžal se (á í) 1. zbežati na več strani: ob prihodu miličnikov so se napadalci razbežali; glasno kričeč se razbežati / otroci se ob poku razbežijo na vse strani / ekspr. ko so ga dekleta zagledala, so se smejoč razbežala razšla 2. ekspr. izginiti, miniti: žalostne misli so se hitro razbežale; sanje o sreči se bodo kmalu razbežale ● ekspr. zgradili so novo tovarno za ljudi, ki se še niso razbežali po svetu odselili; knjiž., ekspr. novica se je razbežala po mestu hitro razširila ♪
  24.      razbohotáti se  -ám se tudi -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) knjiž. bujno in hitro se razrasti: po njivi se je razbohotal plevel / bula se razbohota ♪
  25.      razbohotéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) knjiž., redko bujno se razrasti: po stezah se je razbohotela trava / rakasto tkivo se je razbohotelo ♪

   3.576 3.601 3.626 3.651 3.676 3.701 3.726 3.751 3.776 3.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA