Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (36.526-36.550)


  1.      razníhanost  -i ž (ȋ) knjiž. razmajanost: raznihanost vrat / raznihanost vej ∙ knjiž. duševna raznihanost razdvojenost, razklanost ♪
  2.      razno...  ali rázno... prvi del zloženk (ā) nanašajoč se na razen prid.: raznobarven, raznoglasen, raznopolt, raznovrstnost ♪
  3.      raznobárven  -vna -o prid. (ȃ) ki je različnih barv: raznobarvni balončki, trakovi; raznobarvno cvetje ♦ šah. raznobarvna lovca lovca bele in črne barve, ki se premikata po poljih različne barve ♪
  4.      raznočásnost  -i ž (á) knjiž. lastnost česa, kar se pojavlja, poteka ob različnem času: raznočasnost dogodkov ♪
  5.      raznoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: fiz. raznoimenski magnetni pol južni ali severni magnetni pol v odnosu do drugega; nasprotnoimenski magnetni pol; mat. raznoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami ♪
  6.      raznolíčje  -a s (ȋ) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: presenetilo ga je raznoličje vsega, kar je videl; doseči harmonijo v raznoličju ♪
  7.      raznosíti  -nósim dov., raznóšen (ȋ ọ́) z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznositi pisma / ptice raznosijo seme po gozdu ♪
  8.      raznotérost  -i ž (ẹ̑) knjiž. raznovrstnost, mnogovrstnost: raznoterost pojavov / vsebinska raznoterost filmov različnost ♪
  9.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ) ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti ♪
  10.      raznozlóžen  -žna -o prid. (ọ̄) lingv. 1. ki pripada drugemu zlogu: raznozložni glas 2. ki nima enakega števila zlogov: raznozložne besede ♪
  11.      raznóžka  -e ž (ọ̑) šport. seskok s telovadnega orodja ali preskok tega orodja z raznoženimi nogami: narediti raznožko ♪
  12.      razobésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) obesiti na več krajev, mest: razobesiti letake, vabila; razobesiti slike po steni; razobesiti zastave / razobesiti perilo obesiti razobéšen -a -o: po mestu so razobešene zastave ♪
  13.      razoblíčiti  -im dov. (í ȋ) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen je razobličila njeno telo / pisatelj je realnost razobličil ∙ knjiž. pri pranju se je obleka razobličila izgubila pravilno obliko ♪
  14.      razoblikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko ♪
  15.      razočáranje  -a s (ȃ) neugodno duševno stanje, ki ga povzroči neizpolnitev želj, pričakovanj: prevzelo ga je razočaranje; ekspr. ljudi se je polastilo razočaranje; ni skrival svojega razočaranja; doživeti hudo, veliko, ekspr. grenko razočaranje; ljubezensko razočaranje / ekspr. kljub vsem razočaranjem je ostal idealist / to je storil iz razočaranja ♪
  16.      razočárati  -am dov. (ȃ) vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran ♪
  17.      razodéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na razodetje: razodetna vsebina ♦ jur. razodetna prisega zaprisežena napoved dolžnika o njegovem premoženjskem stanju ♪
  18.      razodéti  -dénem dov., razodêni razodeníte (ẹ́) 1. odstraniti zlasti odejo z ležeče osebe: razodeti spečega otroka; bolnik se je v spanju razodel 2. ekspr. narediti, da kaj izve kdo drug: razodeti komu svoje misli; razodeti resnico, skrivnost; nikomur se ni razodela / razodel ji je svojo ljubezen izpovedal; razodeti komu svoje želje povedati ∙ ekspr. razodeti komu svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; ekspr. razodelo se bo, kdo je kriv postalo bo jasno, očitno 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: njen glas jim je razodel, kako zelo trpi; njen pogled mu je vse razodel razodéti se knjiž., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža lastnost ali stanje osebka, kot ga nakazuje določilo: to stališče se je razodelo kot oportunistično razodét -a -o: razodeta skrivnost; otrok je bil vso noč razodet ♪
  19.      razodétje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razodeti: preprečiti komu razodetje resnice, skrivnosti // kar se razodene, pove: to razodetje je vse zelo presenetilo; nenavadno razodetje ∙ ekspr. to je bilo zanj pravo razodetje nekaj popolnoma novega; ekspr. ta igralec je bil resnično razodetje proti pričakovanju zelo dober, uspešen ♦ rel. Razodetje zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; (božje) razodetje kar je znano o Bogu, izvoru in zadnjih ciljih življenja in sveta, zlasti iz svetega pisma ♪
  20.      razodévati  -am nedov. (ẹ́) 1. odstranjevati zlasti odejo z ležeče osebe: razodevati otroka; nemiren bolnik se je vso noč razodeval 2. ekspr. delati, da kaj izve kdo drug: razodevati komu svoje misli, načrte; ne razodeva rad svojih skrivnosti / v pesmih je razodeval svoja čustva izpovedoval 3. ekspr. biti zunanji izraz, znamenje česa: glas je razodeval, da je razburjena; njegov obraz je razodeval grozo, žalost; v njenem pogledu se razodeva milina / njegove besede so razodevale, da je bister človek razodévati se nav. ekspr. biti viden, kazati se: v vsem njegovem delu se razodeva globok humanizem // postajati jasen, očiten: v tem obdobju se vse bolj razodeva, da je otrok socialno bitje razodevajóč -a -e: stopal je ob njem, razodevajoč mu svojo skrivnost; obraz, razodevajoč trpljenje ♪
  21.      razonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila ♪
  22.      rázor  -óra m (á ọ́) pri oranju nastali jarek, ko se ena brazda odreže na levo, druga pa na desno stran: očistiti, poglobiti razor; metati plevel v razor; iti po razoru ∙ knjiž. ladja je puščala za seboj globok razor brazdo; knjiž., redko drobni razori na obrazu gube ♪
  23.      razoráti  -ôrjem in -órjem dov., razôrji razorjíte; razorál (á ó, ọ́) 1. zorati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razorati njivo, ogon 2. ekspr. narediti brazdi podobne zareze: vozovi so razorali cesto / skrbi so ji razorale obraz razorán -a -o: razoran obraz; razorani gorski vrhovi; razorana zemlja ♪
  24.      razorávati  -am nedov. (ȃ) 1. orati tako, da se odreže ena brazda na levo, druga pa na desno stran: razoravati njivo, ogon 2. ekspr. delati brazdi podobne zareze: divje svinje razoravajo polje / skrbi ji razoravajo čelo ♪
  25.      razorožíti  -ím dov., razoróžil (ȋ í) odvzeti orožje: razorožiti sovražno četo; razorožiti ujetnike; pren., ekspr. njeno ravnanje ga je zmedlo in ga popolnoma razorožilo razorožíti se prenehati biti oborožen: vojaki so se razorožili / države naj se razorožijo razorožèn -êna -o: razoroženi ujetniki; po tem pogovoru je bil razorožen in strt ♪

   36.401 36.426 36.451 36.476 36.501 36.526 36.551 36.576 36.601 36.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA