Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (35.601-35.625)



  1.      pŕvovŕsten  -tna -o prid. (-) ki je po kakovosti, pomembnosti na prvem mestu: zahtevati prvovrstno blago, sadje // ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zelo veliki meri: hrana je bila prvovrstna / prvovrsten strokovnjak ● ekspr. ta novica bo prvovrstna senzacija zelo velika
  2.      pržína  -e ž (í) zastar. droben grušč: hudournik je nanesel veliko pržine
  3.      psálm  -a m () vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma: brati, peti psalme / spokorni, zahvalni psalmi / Knjiga psalmov ◊ muz. skladba za to pesem
  4.      psálmski  -a -o prid. () nanašajoč se na psalm: psalmski napev / psalmska knjiga
  5.      psár  -ja m (á) v nekaterih deželah kdor se poklicno ukvarja z vzrejo, vodenjem psov: grofov, veleposestnikov psar; psar in sokolar
  6.      psárna  -e ž () 1. knjiž. kraj, prostor za vzrejo psov: iz psarne se sliši lajanje 2. vet. podjetje za vzrejo rodovniških psov: imeti psarno; kupiti psa v znani psarni
  7.      psíca  -e ž (í) 1. samica psa: psica se goni; pes in psica 2. nizko hudobna, zlobna, ničvredna ženska: s to psico se že leto dni ne menim / ta psica je že marsikateri ženi speljala moža vlačuga / kot psovka: govori, psica; psica nesramna ◊ etn. sodarski stol
  8.      psíčji  -a -e prid. () nanašajoč se na psice: psičji smrček / psičje mleko
  9.      psíha 1 -e ž () duševnost: vplivati na psiho mladostnika; značilnosti ženske psihe / psiha množic, naroda / raziskovati psiho živali
  10.      psihedéličen  -čna -o prid. (ẹ́) psih. nanašajoč se na delovanje, učinkovanje mamil na človekovo duševnost: psihedelično doživetje / psihedelične barve
  11.      psihiátričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na psihiatre ali psihiatrijo: psihiatrični pregled / psihiatrična terapija / psihiatrična bolnica, klinika
  12.      psihiatríja  -e ž () veda o duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj psihiatrije / oddelek za psihiatrijo
  13.      psíhičen  -čna -o prid. (í) duševen: psihični pojavi, procesi; psihične bolezni, motnje; psihičen in fizičen / živeti pod psihičnim pritiskom; opisovanje psihičnega stanja ♦ med. psihični šok; psih. psihični avtomatizem psíhično prisl.: psihično nerazvit, uravnovešen
  14.      psíhika  -e ž (í) knjiž. duševnost: prodreti v psihiko posameznika; mladostnikova, otrokova psihika
  15.      psiho...  ali psího... prvi del zloženk (í) nanašajoč se na duša 2: psihoanaliza, psihofizičen, psihokemija
  16.      psíhoanalítičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje
  17.      psíhoanalíza  -e ž (-) psih. nauk o vplivu nezavednega na človekovo delovanje: razvoj psihoanalize; utemeljitelj psihoanalize // na tem nauku temelječa metoda zdravljenja duševnih motenj in bolezni: uporabiti psihoanalizo pri odpravljanju nevrotičnih depresij
  18.      psíhodiagnóstika  -e ž (-ọ́) med. ugotavljanje in določanje osebnostnih lastnosti, zlasti s psihološkimi testi
  19.      psíhodiagnóza  -e ž (-ọ̑) psih. spoznavanje posameznikove osebnosti ali njenih osebnostnih lastnosti: otroke so pošiljali na opazovanje in psihodiagnozo / opraviti psihodiagnozo
  20.      psíhodinámičen  -čna -o prid. (-á) psih. nanašajoč se na človekovo doživljanje, vedênje kot posledico motivov in nagonov: psihodinamični procesi / psihodinamična teorija
  21.      psíhofízičen  -čna -o prid. (-í) duševen in telesen v medsebojnem odnosu: psihofizični razvoj otroka; psihofizične sposobnosti ljudi / psihofizično bitje / psihofizični zakoni ◊ filoz. (psihofizični) paralelizem po Descartesu vzporedno, ne pa vzročno delovanje duha in materije
  22.      psíhofízika  -e ž (-í) veda o odnosu med fizičnimi dražljaji in njihovimi duševnimi učinki: nova odkritja v psihofiziki
  23.      psíhofiziologíja  -e ž (-) veda o odnosu med fiziološkimi procesi in duševnostjo: dosežki sodobne psihofiziologije / psihofiziologija dela
  24.      psíhofiziolóški  -a -o prid. (-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
  25.      psihogén  -a -o prid. (ẹ̑) psih. ki je duševnega izvora: organska in psihogena obolenja

   35.476 35.501 35.526 35.551 35.576 35.601 35.626 35.651 35.676 35.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA