Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.501-3.525)


  1.      prezasédenost  -i ž (ẹ̑) prevelika zasedenost: prezasedenost vrtca ♪
  2.      prezasésti  -sédem dov., stil. prezasèl prezaséla; nam. prezasést in prezasèst (ẹ́ ẹ̑) gled., navadno v zvezi prezasesti vlogo zamenjati igralca, ki je bil izbran za kako vlogo: vlogo bo treba prezasesti; žarg. prezasesti igralca prezaséden -a -o 1. deležnik od prezasesti: ta vloga je bila večkrat prezasedena 2. preveč zaseden: prezasedena bolnica; prezasedene ladje / pog. biti prezaseden z delom prezaposlen, preobremenjen ♪
  3.      prézati se  -am se nedov. (ẹ̄) agr. odpirati se, pokati: glavice lanu se prezajo; stroki se že prezajo ♪
  4.      pribóljšek  -ška m (ọ̑) 1. boljša jed, boljše jedi, ki se dodajajo k običajni hrani: odreči se priboljšku; biti potreben priboljška / imeti, privoščiti si kaj za priboljšek / priboljšek v hrani // boljša jed, pecivo: skrivaj je dobival priboljške; mati mu je k vojakom poslala razne priboljške 2. jur. dodatna dajatev izročevalcu posestva, navadno v obliki denarja, pridelkov: izgovoriti si priboljšek; denarni priboljšek ♪
  5.      pricmériti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. prijokati: otrok se je pricmeril domov ♪
  6.      príčkati se  -am se nedov. (ȋ) medsebojno izražati nesoglasje z izjavami, mnenjem drugega, navadno ne preveč ostro: o tem se ne bomo pričkali; zaradi otrok so se pogosto pričkali; ekspr. kar naprej sta se pričkala / z njim se ni vredno pričkati / ekspr. v časopisu se pričkati polemizirati ♪
  7.      pridévati se  -am se in -ljem se dov. (ẹ́) nar. priti, prispeti: Na, pojužinajva! Medtem se bo že prideval (A. Ingolič) ♪
  8.      pridobríkati se  -am se dov. (ȋ) dobrikajoč se priti: pes je pomigal z repom in se pridobrikal h gospodarju ● knjiž. znal se je pridobrikati ljudem z dobrikanjem si pridobiti njihovo naklonjenost ♪
  9.      pridrénjati se  -am se dov. (ẹ́) pog. preriniti se, pririniti se: s prtljago se je komaj pridrenjal do vrat ♪
  10.      pridrséti  -ím dov. (ẹ́ í) drseč priti: drevo se je prikotalilo in pridrselo v dolino; pridrseti na saneh po klancu / likalnik je pridrsel do roba mize // lahkotno premikajoč se priti: jahta je pridrsela izza rta / ekspr. natakar je s pladnji pridrsel k mizi ♪
  11.      pridúšati se  -am se nedov. (ū) ekspr. 1. preklinjati, navadno z besedami pri moji duši: ujezil se je in se začel pridušati; pridušati se in hudičati / kar je preveč, je pa preveč, se je pridušal jezil 2. prisegati, zaklinjati se: kričala je in se pridušala, da tega ni storila; večkrat se je pridušal, da ne bo šel ♪
  12.      pridušênost  -i ž (é) lastnost, značilnost pridušenega: pridušenost glasu, zvoka / knjiž. pridušenost barv ♪
  13.      priduševáti se  -újem se nedov. (á ȗ) redko pridušati se: v jezi se je priduševal / priduševal se je, da ostane ♪
  14.      pridušíti se  -ím se dov., pridúšil se (ȋ í) ekspr. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji duši: ves jezen se je pridušil 2. priseči, zakleti se: pridušil se je, da knjige sploh ni imel v rokah; pridušil se je, da ni res ♪
  15.      prifúliti se  -im se dov., tudi prifulíla se (ú ū) pog., ekspr. naskrivaj priti: prifulil se je v sobo ♪
  16.      priglásen  -sna -o prid. (ā) knjiž. prijaven: priglasni rok / priglasni urad ♪
  17.      priglašênec  tudi priglášenec -nca m (é; á) knjiž. prijavljenec: seznam priglašencev ♪
  18.      priglaševáti  -újem nedov. (á ȗ) sporočati pristojnemu organu, osebi pripravljenost za kako dejanje, sodelovanje: priglaševati otroke za izlet; nekateri se že priglašujejo k izpitom / priglaševati se k besedi ♪
  19.      prignêsti se  -gnêtem se dov., prignêtel se in prignétel se prignêtla se, stil. prignèl se prignêla se (é) ekspr. preriniti se, pririniti se: prignesti se do sedeža, v dvorano / prignesti se v ospredje ♪
  20.      prigodíti se  -ím se dov., prigódil se (ȋ í) nav. 3. os., star. zgoditi se, pripetiti se: nesreča se je prigodila; nič hudega se mu ni prigodilo / prigodilo se mu je, da je zamudil ♪
  21.      prigúgati se  -am se tudi -ljem se dov. (ū) gugajoč se pripeljati: ladja se je prigugala v pristanišče / pozno ponoči se je prigugal domov gugajoč se prišel ♪
  22.      prigúncati se  -am se dov. (ȗ) pog. prigugati se: pozno popoldne se je avtobus le priguncal do končne postaje / ves zaspan se je priguncal v dnevno sobo ♪
  23.      prihúliti se  -im se dov. (ú ū) pritajiti se, sključiti se: prihulila se je k tlom in napeto poslušala / prihulil se je v gostem robidovju // pritajeno, sključeno priti: lisica se je prihulila do kokošnjaka / pozno ponoči sva se prihulila na most prihúliti knjiž., redko skloniti, upogniti: bik je prihulil glavo / zapihal je veter in prihulil suho travo prihúljen -a -o 1. deležnik od prihuliti se: prihuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: prihuljen človek / prihuljen pogled; prisl.: prihuljeno hoditi, se smejati ♪
  24.      prijateljíti se  -ím se nedov. (ȋ í) knjiž. sklepati prijateljsko razmerje: mladi ljudje se hitro prijateljijo ♪
  25.      prijázniti se  -im se nedov. (á ȃ) 1. knjiž. sprijaznjevati se: prijazniti se z novim redom 2. star. sprijateljevati se: ljudje so se prijaznili med seboj ♪

   3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576 3.601  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA