Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.476-3.500)


  1.      prešernoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za prešernoslovje: članki in razprave prešernoslovcev ♪
  2.      prešernoslóvje  -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Franceta Prešerna: nova dognanja v prešernoslovju ♪
  3.      prešernoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prešernoslovce ali prešernoslovje: prešernoslovske analize / prešernoslovska dela ♪
  4.      prešérnost  -i ž (ẹ́) stanje prešernega človeka: vsi so se navzeli njegove prešernosti; mladostna prešernost / star. fantovska samopašnost in prešernost / star. odpustil mu je marsikatero prešernost objestno, predrzno dejanje / star. iz prešernosti so streljali v zrak ♪
  5.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov ♪
  6.      prešérnovec  -vca m (ẹ́) 1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci 2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč ♪
  7.      prešérnovski  -a -o prid. (ẹ́) tak kot pri Prešernu: to je prešernovski slog; prešernovska tragika prešérnovsko prisl.: pesnik se včasih izraža (po) prešernovsko ♪
  8.      prešestnájstiti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: hotel nas je prešestnajstiti pri kupčiji ♪
  9.      prešéstnik  tudi préšestnik -a m (ẹ̑; ẹ̄) star. prešuštnik: to je prešestnik in slepar ♪
  10.      prešestvováti  -újem nedov. (á ȗ) star. prešuštvovati: prešestvuje in krade ♪
  11.      pretêsen  stil. pretesán -têsna -o tudi -ó prid. (é ȃ é) preveč tesen: pretesni čevlji; pretesna obleka / čoln je pretesen; pretesna soba / ekspr. živeti pretesno, omejeno življenje / pretesni odnosi; pretesna zveza pretesnó tudi pretêsno prisl.: obleka se ji pretesno prilega / v povedni rabi v sobi je pretesno ♪
  12.      pretiščáti se  -ím se dov. (á í) ekspr. preriniti se: pretiščati se skozi ozko luknjo ♪
  13.      pretrésenost  -i ž (ẹ̑) močna čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti: poskušal je skriti svojo pretresenost; pripovedovati o splošni pretresenosti zaradi nesreče / brez globoke osebne pretresenosti je vpliv literature manjši ♪
  14.      prevágniti se  -em se dov. (á ȃ) nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne ∙ nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči ♪
  15.      prevégniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevegnil / tam se cesta prevegne proti morju ♪
  16.      prevesél  -a -o [eu̯] prid. (ẹ̑) 1. preveč vesel: prevesel in lahkomiseln človek / prevesela pesem za tako resno priložnost 2. ekspr. zelo vesel: prinesla mu je preveselo novico ♪
  17.      preveseljáčiti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v veseljačenju: spominjal se je dni, ki jih je preveseljačil; ostanek noči je preveseljačil pri sosedu ♪
  18.      prevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki se lahko prevesi: prevesna deska ● knjiž., redko prevesna zgornja ustnica ustnica, ki sega, visi čez spodnjo; zastar. prevesna večina bralcev velika, pretežna ◊ alp. prevesna stena previsna stena; bot. prevesni cvet cvet, ki ima upognjen pecelj ♪
  19.      prevísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na previs: stal je pod visokim previsnim obokom; priti do previsnega roba / navpične in previsne stene // knjiž. nagnjen, segajoč čez kaj: odžagati previsne veje / previsni steber ♪
  20.      previséti  -ím dov., prevísel (ẹ́ í) nav. ekspr. viseč prebiti, preživeti: vso noč sta previsela v steni ♪
  21.      prevíšek  -ška m (ȋ) zastar. presežek: previšek pridelkov; previšek vode bo odtekal / tako ravnanje izvira iz previška njegove življenjske energije / s previškom svoje sreče je poživljal še druge s preobilico ♪
  22.      prevzvíšen  -a -o prid. (ȋ) 1. ekspr. preveč vzvišen: zdela se mu je prevzvišena / čutil se je prevzvišenega nad njo 2. star. zelo spoštovan, cenjen, plemenit: družba prevzvišenih gospodov in gospa / kot pristavek za škofa ali nadškofa obisk prevzvišenega škofa; sam.: govoril je s prevzvišenim ♪
  23.      prevzvíšenost  -i ž (ȋ) rel., nekdaj, s svojilnim zaimkom naslov za škofa ali nadškofa: obiskala nas je njegova prevzvišenost gospod škof / kot nagovor vaša prevzvišenost ♪
  24.      prezadolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., prezadólži se; prezadólžil se (ȋ í) preveč se zadolžiti: kmet se je prezadolžil / gospodarstvo se je prezadolžilo prezadolžèn -êna -o: prezadolžen kmet; posestvo je bilo prezadolženo ♪
  25.      prezasédba  -e ž (ẹ̑) glagolnik od prezasesti: predlagali so popolno prezasedbo vlog / v prezasedbi je predstava veliko boljša ♪

   3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551 3.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA