Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.451-3.475)


  1.      presèv  -éva m (ȅ ẹ́) knjiž. pojav, ki nastane pri presevanju svetlobe: raznobarvni presevi v megli ♪
  2.      presévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od presevati: rentgensko presevanje predmeta / presevanje značaja skozi opis ♪
  3.      presévati  -am nedov. (ẹ́) 1. sijoč prihajati skozi plast česa: luč preseva skozi zavese; sonce preseva skozi meglo; pren. veselje je presevalo vso slavnost // delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi: žarki presevajo rosne kaplje, oblake // delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: z žarki presevati papir 2. prepuščati svetlobo: papir preseva 3. ekspr. zaradi večje svetlosti biti viden skozi kaj: skozi meglico preseva modrina neba / skozi redke lase preseva rumenkasta koža; pren. iz njegovega pisma preseva sreča presevajóč -a -e: presevajoča luč presévan -a -o: presevani predmeti ♪
  4.      presévek  -vka m (ẹ̑) min. kar pri sejanju ostane na situ, mreži: količina presevka ♪
  5.      preséven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki deloma prepušča svetlobo: presevna krošnja; presevna snov ∙ presevna svetloba svetloba, ki jo predmet prepušča ♪
  6.      presézati  -am nedov. (ẹ̄) presegati: to preseza moje moči / po izobrazbi ga preseza ♪
  7.      preséžek  -žka m (ẹ̑) količina, vrednost, za katero je presežena potrebna količina, mera: povečati presežek; nagrada za presežek dela; presežek gotovine v blagajni; pomanjkanje in presežek svetlobe / izvoz proizvodnih presežkov / iskati zaposlitev za presežek delovne sile ◊ ekon. presežek vsota, za katero so prihodki večji od odhodkov; proračunski presežek; tržni presežek količina blaga, ki ga ni mogoče prodati po določeni ceni ♪
  8.      preséžen  -žna -o prid. (ẹ̄) ki je čez potrebno stopnjo, mero: jarki, po katerih odteka presežna voda; skladišča za presežno žito ♦ ekon. presežni delovni čas čas, v katerem ustvari delavec presežni produkt, ki si ga prilasti lastnik proizvajalnih sredstev; presežni produkt produkt, ki ga delavec ustvari s presežnim delom; presežna vrednost; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; filoz. presežni svet transcendentni svet ♪
  9.      preséžnik  -a m (ẹ̑) lingv. oblika, ki izraža najvišjo mero tega, kar je osnovni pomen pridevnika ali prislova: pridevnik v presežniku; primernik in presežnik ● knjiž., ekspr. govoriti, pisati o čem v (samih) presežnikih zelo hvaliti; publ. Brazilija, dežela presežnikov ki ima kake stvari največje, v največji meri ♪
  10.      presmejáti se  -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., presméj se in presmèj se presméjte se stil. presméjaj se presmejájte se; presmejál se stil. presméjal se presmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) ekspr. v smejanju doseči veliko, preveliko mero: koliko smo se včeraj presmejali ♪
  11.      presméšen  -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. preveč smešen: prizor je postal presmešen; prestara in presmešna obleka / presmešen je, da bi ga jemali resno 2. ekspr. zelo smešen: nastopili so presmešni klovni; zapeti presmešno pesem presméšno prisl.: presmešno poskakovati po eni nogi / v povedni rabi vse to je presmešno ♪
  12.      presmúkati se  -am se tudi -smúčem se dov. (ú) ekspr. neslišno in neopazno priti skozi kaj: presmukal se je skozi prehod / grizoč cigaro se je presmukal skozi vrata ● ekspr. komaj se je presmukal skozi množico prerinil ♪
  13.      presplôšen  -šna -o prid. (ó) preveč splošen: presplošna razlaga, trditev / presplošna teorija / to je presplošen odgovor premalo natančen ♪
  14.      prestopícati se  -am se in prestopícati -am nedov. (ȋ) prestopati se: kar naprej se je prestopical; nepotrpežljivo se prestopicati ♪
  15.      prestrášen  stil. prestrašán -strášna -o tudi -ó prid. (á ȃ á) preveč strášen: ta dan je bil prestrašen, da bi ga pozabil ♪
  16.      prestràšen  in prestrášen -šna -o prid. (ȁ; ā) 1. preveč stràšen: novica je bila prestrašna, da bi ji verjel 2. ekspr. stràšen: prestrašne bolečine ♪
  17.      prestrášenec  -nca m (ȃ) ekspr. prestrašen človek: kriki prestrašencev ♪
  18.      prestrášenje  -a s (ȃ) glagolnik od prestrašiti: namen streljanja je bil prestrašenje vlomilca / zakričal je od bolečine in prestrašenja prestrašenosti ♪
  19.      prestrášenost  -i ž (ȃ) stanje prestrašenega človeka: le s težavo je ublažil njeno prestrašenost / v očeh sta se menjavali radovednost in prestrašenost / iz prestrašenosti je odskočil ♪
  20.      prestrášiti se  -im se dov. (á ȃ) začutiti strah: ob pogledu nanj se je prestrašila; zelo, ekspr. na smrt se prestrašiti prestrášen -a -o 1. deležnik od prestrašiti se: otrok je prestrašen; pritekla je v sobo bleda in prestrašena 2. ki vsebuje, izraža strah: prestrašen beg; prestrašen obraz; prisl.: prestrašeno krikniti, odskočiti ♪
  21.      prešekljáti  -ám [šǝk in šek] dov. (á ȃ) nar. pretresti, prerahljati: prešekljati blazino / vožnja ga je vsega prešekljala / prešekljala je posteljo ∙ ekspr. vsem od kraja bom prešekljal kosti vse bom zelo pretepel ♪
  22.      prešéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. zelo sproščen, veselo razpoložen: prešeren fant; biti, postati prešeren; prešerna družba / prešerna mladost; biti prešerne volje; pren., ekspr. prešerni sončni žarki // ki vsebuje, izraža veliko sproščenost, veselo razpoloženje: prešerno petje in vriskanje / prešeren smeh; prešerne oči 2. star. objesten, predrzen: prešeren otrok; biti prešeren in svojeglav / prešerno dejanje, govorjenje prešérno prisl.: prešerno se zasmejati, zavriskati; prešerno na uho pomaknjena kučma ♪
  23.      prešérnež  -a m (ẹ̑) ekspr. prešeren človek: v kupeju je prepevala skupina mladih prešernežev ♪
  24.      prešerniána  -nián s mn., daj. prešerniánam, mest. prešerniánah, or. prešerniánami (ȃ) lit. Prešernova dela in literatura o Prešernu: pomemben prispevek k našim prešernianam ♪
  25.      prešernína  -e ž (í) nav. mn., knjiž., redko prešerniana: proučevati prešernine ∙ knjiž., redko pokazal mu je svojo zbirko prešernin predmetov, ki so bili last Franceta Prešerna ♪

   3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476 3.501 3.526 3.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA