Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (33.901-33.925) 
- presvetljeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, povzročati, da svetloba prehaja skozi kaj: presvetljevati jajca; presvetljevati z žarki; pren. presvetljevati kaj z lučjo razuma 2. delati svetlo, svetlejše s prehodom skozi kaj: sonce je presvetljevalo gozd; pren. duh presvetljuje temo nejasnosti ♪
- presvetlóst -i ž (ọ̑) nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova presvetlost se je že vrnila domov / kot nagovor vaša presvetlost ♪
- préša -e ž (ẹ́) 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje ♦ teh. mehanična preša 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše ♪
- préšanec -nca m (ẹ́) agr. sok, ki priteče iz stiskalnice pri stiskanju sadja, zlasti grozdja: ločiti samotok od prešanca ◊ čeb. med, ki se nacedi iz zmečkanega satja ♪
- préšati -am nedov. (ẹ́) pog. delati, da na predmet, snov po vsej površini deluje sila, da se izloči tekočina; stiskati: prešati vinsko drozgo; prešati grozdje, sadje / prešati olje iz semen // z delovanjem sile na vso površino delati, da kaj dobi določeno obliko: prešati čaj v majhne kocke; prešati kose kovine préšan -a -o: prešani izdelki; pijača iz prešanega sadja; v bale prešano seno ♦ gastr. prešana šunka kuhana, v modelu stisnjena gnjat brez kosti; usnj. prešano usnje grobo, močno usnje zlasti za galanterijske izdelke, oblazinjeno pohištvo ♪
- préšca -e ž (ẹ̄) nekdaj hlebček, ki se podari na dan pred praznikom vseh svetih 1. novembra: deliti prešce otrokom in beračem; peči prešce ♪
- preščípniti -em dov. (í ȋ) 1. s ščipanjem narediti dva dela: preščipniti žebelj; preščipniti žico; preščipniti s kleščami ∙ v vlaku mu je sprevodnik preščipnil vozovnico preluknjal in jo s tem naredil neveljavno za drugo vožnjo ♦ zool. ameba se pri delitvi preščipne 2. ekspr. zelo stisniti v pasu: obleka jo je preščipnila; steznik jo je preščipnil, da je komaj dihala preščípnjen -a -o: preščipnjena žica; v pasu preščipnjeno dekle; bila je preščipnjena kakor osa ♪
- prešíbati -am dov. (ȋ) pretepsti s šibo: prešibati do krvi; pren., ekspr. veter ga je vsega prešibal ♪
- prešínek -nka m (ȋ) knjiž., redko trenutna misel, domislek: pesem mu je bila trenutek, prešinek ♪
- prešíniti -em dov. (í ȋ) 1. hitro, za kratek čas se pojaviti: drget mu je prešinil telo; obraz mu je prešinila rdečica / veselje prešine obraz / ob spominu nanjo mu je srce prešinila velika bolečina; njeno dušo je prešinila huda slutnja 2. brezoseb. začutiti vznemirljiv občutek: ko jo je zagledal, ga je prešinilo po vsem telesu; prešinilo ga je kot električni tok 3. ekspr. nenadno spoznati, dojeti kako dejstvo, resnico: prešinilo ga je, da jo muči nemir / prešinila ga je misel, da je vse zaman; prešinilo ga je spoznanje o nesmiselnosti takega početja / izdani smo, ga je prešinilo 4. knjiž. prevzeti, navdahniti: duh slovanstva je prešinil mladino; ta nauk ga je popolnoma prešinil 5. star. prevzeti, presuniti: nesreča, smrt
človeka zmeraj prešine ● knjiž. drget prešine zemljo zemlja se strese; zastar. žarki so prešinili meglo predrli; zastar. prešiniti koga s pogledom strogo, pozorno ga pogledati prešínjen -a -o: bil je globoko prešinjen ob zavesti, da je prav ravnal ♪
- prešínjati -am nedov. (í) 1. večkrat biti, se pojavljati: obraz mu je prešinjala rahla rdečica / njen obraz je prešinjal prijazen nasmeh / ob misli nanjo mu prešinja srce velika sreča // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža (ponavljajoče se) stanje, kot ga določa samostalnik: vso množico je prešinjala osuplost / prešinjalo jih je resnično človekoljubje; prešinja ga čustvo sovraštva; čudne misli so mu prešinjale glavo; strah pred njim ji je prešinjal vse telo / neka tiha melanholija prešinja ta portret 2. star. prevzemati, presunjati: slovo jo prešinja z žalostjo prešinjajóč -a -e: srce prešinjajoča žalost ♪
- prešínjenost -i ž (ȋ) knjiž., redko prevzetost, navdahnjenost: čuti se nezadostna prešinjenost s kakršnokoli idejo ♪
- preširòk -ôka -o prid. (ȍ ó) preveč širok: preširok prehod / preširok obraz / nositi preširoko krilo / to je preširok pojem preširôko prisl.: preširoko se razkoračiti; preširoko kaj razložiti, razumeti ♪
- prešíti -šíjem dov., prešìl (í ȋ) 1. s šivanjem prekriti, zakriti: prešiti luknjo na nogavici, rokavu; prešiti scefrano mesto 2. s šivanjem skozi material združiti več plasti: prešiti plašč; torbico je treba še prešiti 3. narediti (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešiti s svilo / prešiti žepek prešít -a -o: hlače so na kolenu prešite / prešiti smučarski jopič; prešita odeja polnjena in navzkriž šivana odeja ∙ ekspr. uniforma, vsa prešita s trakovi ki ima na več mestih našite trakove ♪
- prešiválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) obrt. ženska, ki poklicno sešiva ukrojene dele usnjenega oblačila, obutve: zaposliti prešivalko / čevljarska prešivalka ♪
- prešívati -am nedov., tudi prešivájte; prešívala in prešivála (í) 1. s šivanjem prekrivati, zakrivati: prešivati luknje na rokavu 2. s šivanjem skozi material združevati več plasti: prešivati hrbet vetrnega jopiča 3. delati (okrasni) šiv, (okrasne) šive, zlasti s šivalnim strojem: prešivati s svilo 4. dov., ekspr. s šivanjem doseči veliko, preveliko mero: koliko sem v tistih letih prešivala ● redko prešivati stare obleke prekrojevati, predelovati ♪
- prešlátati -am dov., tudi prešlatájte; tudi prešlatála (á ā) nižje pog. pretipati: sinu je prešlatala obleko / vse je hotel prešlatati ♪
- prêšlost -i ž (é) zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti ♪
- préšnica -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico; v prešnici piti mošt ♪
- prešólati -am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote prešólan -a -o: prešolani učenci ♪
- préšpan -a m (ẹ́) 1. papir. gost, gladek karton, lepenka, ki se uporablja zlasti kot izolacijski material v elektroindustriji: izdelovati različne vrste prešpana 2. nar. močen tram kot vzvod na vrhu stiskalnice; sleme: spuščati prešpan; namestiti koš pod prešpan; neskl. pril.: prešpan karton ♪
- prešpíkati -am dov. (ȋ ȋ) pog. na več mestih prebosti: prešpikali so ves kup sena, pa ga niso našli; prešpikati meso s slanino pretakniti ♪
- prešprícati -am dov. (ȋ) žarg., šol. neupravičeno izostati od pouka, iz šole: prešprical je več dni; prešprical je vse vaje na fakulteti ♪
- preštefnjáti -ám dov. (á ȃ) nižje pog. prebrskati, preiskati: preštefnjala je vse predale; preštefnjati žepe ♪
- preštéti -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) s štetjem ugotoviti število česa: prešteval je drevesa, pa jih ni mogel prešteti; volilna komisija je preštela glasove; prešteli smo se in videli, da nihče ne manjka / zamiži in preštej do pet štej / kot opozorilo preštejte denar, kasnejših reklamacij ne upoštevamo ● star. preštel je vse fante v okolici, a nobeden mu ni bil dovolj dober za zeta presodil, ocenil; ekspr. če bi ga zalotil, bi mu preštel kosti, rebra bi ga zelo pretepel; ekspr. kuga je zelo preštela prebivalstvo mu prizadela veliko številčno izgubo; šalj. gospodinja je piščancem že preštela ure sklenila, da jih bo kmalu zaklala; ekspr. kdo bi lahko preštel zvezde zvezd je zelo veliko; ekspr. poslušalce bi bil lahko na prste preštel bilo jih je zelo malo; to bo narejeno, kot bi do pet preštel zelo hitro; tako je suh, da bi mu lahko preštel
vse kosti, vsa rebra zelo je suh; kobilic je toliko, da se jih ne da prešteti zelo veliko ◊ voj. na pare preštej se kot povelje ob klicanju besed prvi, drugi se pripravi za nadaljnjo (drugačno) razvrstitev preštét -a -o: listki so že prešteti ∙ ekspr. moji dnevi so prešteti kmalu bom umrl ♪
33.776 33.801 33.826 33.851 33.876 33.901 33.926 33.951 33.976 34.001 
