Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.226-3.250)


  1.      pospéšek  -ška m (ẹ̑) povečanje hitrosti na časovno enoto: izračunati, meriti pospešek; pospešek avtomobila, letala / učinki pospeškov na človeško telo / teči s pospeškom; pren., ekspr. njegova usposobljenost raste z velikim pospeškom ∙ pog. avto ima dobre pospeške je zmožen hitrega povečanja hitrosti ♦ fiz. pospešek količina, ki meri povečanje hitrosti na časovno enoto; enakomerni pospešek ki se s časom ne spreminja; negativni pospešek pri katerem hitrost telesa pojema; pospešek pri prostem padu ♪
  2.      pospéšen  -šna -o prid. (ẹ̄) star. 1. učinkovit, uspešen: napisal je pospešno reportažo 2. hiter, uren: odšla je s pospešnimi koraki ♪
  3.      pospéšenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pospešenega: zaradi pospešenosti gradnje so bila stanovanja pravočasno vseljiva; pospešenost priprav na kongres; pospešenost rasti, razvoja ♪
  4.      pospeševálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor (kaj) pospešuje: pospeševalec mladinskega gibanja / bil je velik pospeševalec znanosti; pren., ekspr. alkohol je eden izmed pospeševalcev tuberkuloze ♦ agr. (kmetijski) pospeševalec kmetijski strokovnjak, ki svetuje kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo ♪
  5.      pospeševálen  -lna -o prid. (ȃ) s katerim se kaj pospešuje: zavod opravlja raziskovalno in pospeševalno delo za razvoj gradbeništva / pospeševalni motivi, vplivi; pospeševalne okoliščine ♦ agr. pospeševalna služba dejavnost, ki se ukvarja s strokovnim svetovanjem kmetovalcem, kako izboljšati in posodobiti delo pospeševálno prisl.: ti faktorji delujejo hkrati zaviralno in pospeševalno; pospeševalno vplivati na razvoj ♪
  6.      pospeševálnik  -a m (ȃ) 1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor: pritisniti na pospeševalnik 2. fiz. naprava za povečevanje hitrosti elektronov, protonov: graditi, priključiti pospeševalnik / linearni pospeševalnik naprava za pospeševanje gibanja elektronov v ravni črti ♪
  7.      pospeševánje  -a s (ȃ) glagolnik od pospeševati: pospeševanje korakov / pospeševanje kmetijstva, živinoreje / sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti / kupil si je avtomobil z boljšim pospeševanjem ♪
  8.      pospeševátelj  -a m (ȃ) pospeševalec: bil je velik pospeševatelj slovenskega planinstva; on je eden glavnih pospeševateljev ljudske umetnosti ♪
  9.      pospeševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da poteka premikanje z večjo hitrostjo: pospeševati hojo, vožnjo / pospeševal je korake, da je že skoraj tekel / hitra hoja pospešuje krvni obtok 2. delati, povzročati, da se kaj hitreje ali bolje razvija: veter pospešuje izsuševanje tal; pospeševati rast; pospeševati razvoj kulture / pospeševati jezik, književnost; pospeševati kmetijstvo, živinorejo; publ. pospeševati stike krepiti, utrjevati // knjiž. večati, stopnjevati: pospeševati blaginjo; pospeševati hitrost; pospeševati hrup, nemir; jesensko vreme mu je slabo voljo še pospeševalo 3. avt. spravljati motor v hitrejši tek: vedno je pospeševal zelo počasi / motor slabo pospešuje ◊ fiz. pospeševati ione, elektrone dosegati z električnim poljem, da se gibljejo z veliko hitrostjo pospešujóč -a -e: k hitremu razpletu dogodkov so pripomogle pospešujoče okoliščine; prisl.: nekatere snovi delujejo na prebavo pospešujoče ♦ muz. pospešujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja accelerando pospeševán -a -o: pospeševan razvoj; pospeševana hitrost ♪
  10.      posplôšenje  -a s (ȏ) glagolnik od posplošiti: posplošenje izkušenj, podatkov ♪
  11.      posplôšenost  -i ž (ȏ) lastnost, značilnost posplošenega: posplošenost izjav, sodb ♪
  12.      posploševálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na posploševanje: posploševalne težnje; posploševalna stališča ♪
  13.      posploševánje  -a s (ȃ) glagolnik od posploševati: to je samovoljno in površno posploševanje; posploševanje dejstev, izkušenj ♪
  14.      posploševáti  -újem nedov. (á ȗ) dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, širiti na vse podobne primere: takih primerov ne bi smeli posploševati; pisatelj rad posplošuje // prikazovati, oblikovati kaj tako, da se ne čuti neposredna prisotnost zavesti, mišljenja osebka: posploševati svoj odnos do življenja posplošujóč -a -e: njegovi zaključki so preveč posplošujoči; posplošujoče ideje ♪
  15.      posprehodíti se  -hódim se dov., posprehójen (ȋ ọ́) krajši čas se sprehajati: zvečer se je posprehodil po vrtu ● ekspr. z očmi se je posprehodil po njenem obrazu ogledal si ga je ♪
  16.      posréčiti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) navadno z dajalnikom pri nastanku, uresničitvi doseči (zaželeno) kakovost, ustrezno lastnost: načrt, poskus se je posrečil; šolska naloga se mu ni posrečila; pecivo se ji je zelo posrečilo / temu človeku se vse posreči, česar se loti / primerjava se ni čisto posrečila // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo: posrečilo se ji je dobiti knjigo; posrečilo se jima je, da sta prišla na vrh posréčen -a -o 1. deležnik od posrečiti se: posrečen načrt; posrečena oprema knjige; posrečena primerjava; posrečena tura 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom dober, primeren: ima zelo posrečeno obleko / posrečen izraz; ta rešitev ni ravno posrečena // duhovit, domiseln: zelo posrečen človek je / posrečena misel, šala; prisl.: posrečeno izbrani primeri; dogajanje je posrečeno prikazano ♪
  17.      posvetováti se  -újem se in posvétovati se -ujem se nedov. in dov. (á ȗ; ẹ́) razpravljati s kom z namenom, da se pride o kaki stvari do skupne rešitve, zaključka: posvetovati se o čem; posvetovati se s prijateljem, sosedom; posvetovali so se, kaj bi zdaj storili / posvetovati se med seboj // spraševati za (na)svet, strokovno mnenje: posvetovati se s strokovnjakom ● ekspr. posvetuj se s pametjo bodi pameten, ravnaj pametno posvetováti, in posvétovati dov., zastar. svetovati, pomagati z nasvetom: zmeraj je rad posvetoval in pomagal / posvetovati koga, kako se stvar naredi posvetujóč se -a -e: posvetujoč se o begu, so zaslišali strele ∙ zastar. imeti posvetujoči glas posvetovalni glas ♪
  18.      posvítati se  -am se dov. (ȋ) ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku dojeti, spoznati: kmalu se mu je posvitalo ♪
  19.      pošalíti se  in pošáliti se -im se, tudi pošáliti se -im se dov. (ȋ á; á ā) krajši čas se šaliti: on se rad malo pošali // navadno z besedami izraziti nekoliko neresen odnos do koga: saj ni mislil tako hudo, samo pošalil se je; pošaliti se s kom ♪
  20.      pošépati  -am dov. (ẹ̄) v presledkih šepati: včasih je malo pošepala z levo nogo ♪
  21.      pošepávati  -am nedov. (ȃ) nekoliko šepati: pošepavati na eno nogo; s palico je pošepaval po sobi ♪
  22.      pošepetáti  -ám tudi -éčem dov. (á ȃ, ẹ́) šepetajoč reči, povedati: pošepetati na uho, v uho / pošepetati pravilen odgovor prišepniti ♪
  23.      pošepetávanje  -a s (ȃ) glagolnik od pošepetavati: svojo žalost so izražali s tihim pošepetavanjem / pošepetavanje listja v vetru ♪
  24.      pošepetávati  -am nedov. (ȃ) v presledkih šepetati: ženske so se smehljale in pošepetavale; ves čas ji je nekaj pošepetaval; pren., ekspr. veter je pošepetaval z listjem ♪
  25.      pošepétniti  -em dov. (ẹ́ ẹ̑) šepetajoč reči, povedati: pošepetniti na uho, v uho / nekdo je učencu pošepetnil odgovor prišepnil ♪

   3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276 3.301 3.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA