Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.176-3.200)



  1.      posesljáti  -ám [sǝs in ses] dov.) 1. sesljajoče reči, povedati: nekaj je posesljal in odšel 2. ekspr. posesati: posesljati sok
  2.      post  -i ž (ẹ̑) kar ima, uporablja kdo, navadno zemljišče: njegova posest je veliko vredna; polastil se je njegove posesti; dobiti posest; ogledal si je posest; omejiti obseg posesti; spori za posest / prišel je ob vso posest / vse to je skupna posest / drobljenje kmečke posesti / razvoj zemljiške posesti // dejstvo, da kdo ima, uporablja kaj: preveriti je treba upravičenost posesti / posest orožja / v posest, v posesti dobiti pokal v prehodno posest; izročiti zemljo komu v posest; ima v posesti gozd ● star. vzeti komu srce v posest vzbuditi pri kom močno ljubezenjur. motiti posest samovoljno ovirati ali oteževati posestnika pri izvrševanju posestnih dejanj; knjižna posest ki je vpisana v zemljiško knjigo; mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjo
  3.      posten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posest: ugotavljanje posestnega stanja / posestne oblike / posestna pravda ♦ jur. posestni list list zemljiškoknjižnega vložka, na katerem so vpisane parcele; posestno dejanje izvajanje dejanske oblasti nad predmetom posesti
  4.      posestevce  gl. posestvece
  5.      posti  -dem dov., stil. pol pola; nam. post in post (ẹ́ ẹ̑) 1. povzročiti, da kdo pride v sedeč položaj: otroka je posedel k sebi, na konja / posedli so ga na posteljo in mu dali žganja, da bi si opomogel / goste je posedla okrog mize // drug za drugim sesti: nekaj mož je že posedlo; posedli so po vagonu; prijateljice so se posedle druga poleg druge / posedli smo k zajtrku / kokoši so posedle na letve 2. nav. ekspr. zasesti: posedli smo prostor okrog luči / lastovke so na gosto posedle nadzidek / enote so posedle položaje; pren. gube so mu na gosto posedle čelo 3. zastar. zavzeti: posesti deželo, vas ● redko razburjenje ga je zopet posedlo obsedlo; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog posti se zaradi lastne teže postati nižji, gostejši: nasip se je posedel / hiša se je posedla poden -a -o: posedena dežela
  6.      postnica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od posestnik: posestnica stanovanja / posestnica iz Stare vasi
  7.      postnik  -a m (ẹ̑) nav. ekspr. kdor kaj ima, uporablja: prvi posestnik gradu; posestnik starih knjig / prejšnji posestnik zemljišča // kdor ima posestvo: za soseda ima bogatega posestnika; združiti zemljišča vseh posestnikov / drobni posestnik / zemljiški posestnik / kmečki posestnik ◊ jur. dobroverni posestnik
  8.      postniški  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na posestnike: posestniške pravice / posestniške skupine
  9.      postništvo  -a s (ẹ̑) pojav ali dejstvo, da je kdo posestnik: spor zaradi posestništva / vpisati posestništvo v dokumente
  10.      postrima  -e ž () knjiž. ženska, s katero se je kdo posestril: posestrima ga je zmeraj razumela / postali sta posestrimi
  11.      postrimski  -a -o prid. () nanašajoč se na posestrime: posestrimska odkritosrčnost / posestrimsko razmerje
  12.      postrimstvo  tudi posestrímstvo -a s (; ) posestrimsko razmerje: skleniti posestrimstvo
  13.      postriti se  -im se dov., postren (é ) skleniti sestrsko, prijateljsko razmerje, navadno po ustaljenem obredu: njuni ženi sta se posestrili ● knjiž. v dolini se potok posestri z reko izlije vanjo
  14.      postvece  in postevce -a [vǝc; tǝv] s (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od posestvo: obdelovati posestvece; podedovati čedno posestvece
  15.      postven  -a -o (ẹ̑) pridevnik od posestvo: posestvene razmere
  16.      postvo  -a s (ẹ̑) zemljišče, navadno z ustreznimi objekti, kot gospodarska enota: obdelovati, prodati posestvo; kmetoval je na očetovem posestvu; majhno, veliko posestvo; lastnik posestva / družbeno, državno posestvo; veliko gozdno posestvo / zemljiško posestvo // nav. ekspr. kmetija: posestvo leži na sončni strani hriba
  17.      posestvovánje  -a s () glagolnik od posestvovati: posestvovanje zemlje / posestvovanje družbene moči
  18.      posestvováti  -újem nedov.) knjiž. biti posestnik česa: posestvovati kmetijo; ekspr. posestvovati družbeno moč
  19.      pot  -éta m ( ẹ́) zastar. obisk: priti na poset; včeraj je bil pri nas na posetu; vljudnostni poset / iti v posete / njegov poset nas je prijetno presenetil / pripravili smo se na poset gledališča / vstopil je nov poset gost, obiskovalec
  20.      potev  -tve ž (ẹ̑) 1. glagolnik od posejati: razredčene travnike zagostiti s posetvijo travnega semena / opraviti posetev 2. posevek: voda je prizadejala posetvam veliko škode / njiva za šest mernikov posetve
  21.      potiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. obiskati: posetiti prijatelje / zdravnik je posetil bolnika z visoko vročino / posetiti razstavo ogledati si jo
  22.      potnica  -e ž (ẹ̑) 1. kartonček z imenom, naslovom lastnika; vizitka: dati, vzeti posetnico; s šopkom je poslal tudi svojo posetnico; pren., publ. oglejmo si posetnico zmagovitega nogometnega moštva 2. igr. uganka, pri kateri se iz črk danega imena, naslova sestavijo nove besede: rešiti posetnico 3. zastar. obiskovalka: predstaviti posetnico
  23.      potnik  -a m (ẹ̑) zastar. obiskovalec: prijazno sprejeti posetnike / posetniki knjižnice, muzeja
  24.      pov  -éva m ( ẹ́) posevek: posev obeta dobro žetev; posev je pozebel / zimski posev
  25.      povati 1 -am nedov. (ẹ́) redko sejati: velike površine posevajo z makom / drevo poseva seme daleč naokrog / kadar je poseval, je bil vesel

   3.051 3.076 3.101 3.126 3.151 3.176 3.201 3.226 3.251 3.276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA