Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (3.026-3.050)
- podsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno ♪
- pòdsékcija -e ž (ȍ-ẹ́) knjiž. pododdelek: ta sekcija ima več podsekcij ♪
- pòdsekretár -ja m (ȍ-á) namestnik sekretarja: postal je podsekretar / republiški podsekretar kdor pomaga republiškemu sekretarju pri vodenju republiškega upravnega organa ♪
- pòdsestàv -áva [ses in sǝs] m (ȍ-ȁ ȍ-á) strojn. skupina strojnih delov, ki v okviru sestava predstavlja tehnološko, funkcijsko enoto: podsestav stroja; kontrola podsestavov ♪
- podsétev -tve ž (ẹ̑) glagolnik od podsejati: pri podsetvi so uporabljali sejalnik / podsetev travnikov ♪
- podsévek -vka m (ẹ̑) agr. rastlina, posejana med že rastoče rastline: v pšenico sejati podsevek ♪
- podsméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko posmehniti se: zelo očitno se mu je podsmehnil ♪
- podsmíhati se -am se nedov. (ȋ ȋ) knjiž., redko posmehovati se: stal je ob strani in se jim podsmihal ♪
- podstopíti se in podstópiti se -im se dov. (ȋ ọ́ ọ̑) zastar. lotiti se, začeti: tega dela se še podstopiti ne upam / česar se podstopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: ne podstopim se prositi ♪
- podstréšek -ška m (ẹ̑) star. 1. napušč: hiša ima širok podstrešek; stati pod podstreškom 2. pokrit, na straneh odprt prostor, navadno ob drugem poslopju; lopa: v visokem podstrešku ob hiši je stalo nekaj konj ♪
- podstréšen -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podstreho ali podstrešje: podstrešne stopnice; podstrešno okno / podstrešni prostori / stanuje v podstrešni sobi; dobila je podstrešno stanovanje ♪
- podušésen -sna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod ušesom: podušesna bula ♦ vet. vnetje podušesne slinavke ♪
- podušéviti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) redko poduhoviti: poduševiti človeka / poduševiti naravo ♪
- podvések -ska m (ẹ̑) anat., v zvezi možganski podvesek hipofiza ♪
- poenobesédenje -a s (ẹ̑) lingv. nastanek enobesednega poimenovanja iz večbesednega; univerbizacija ♪
- pofrtíčiti se -im se dov. (í ȋ) nav. 3. os., pog., ekspr. ne čisto posrečiti se, izjaloviti se: potica se ji je pofrtičila / načrt se jim je pofrtičil ♪
- pogájati se -am se nedov. (ȃ) skušati doseči soglasje, sporazum glede česa: pogajati se za ceno; stavkajoči so se pogajali z rudniškim vodstvom zaradi mezd / pogajati se za mir pogajajóč se -a -e: pogajajoče se stranke ♪
- pogodíti se -ím se dov., pogódil se (ȋ í) doseči soglasje, sporazum glede česa: pogoditi se za ceno; z vodstvom so se že pogodili / končno sta se pogodila med seboj pogojèn in pogodèn -êna -o: pogojena cena, plača, vsota ♪
- pogospôščiti se -im se dov. (ó ȏ) zastar. pogospôditi se: v mestu se je čisto pogospoščila ♪
- pogŕbiti se -im se dov. (ŕ ȓ) zgrbiti se: ves se je pogrbil, kot bi nosil težko breme na hrbtu pogŕbljen -a -o: čokat, pogrbljen je šel po cesti ♪
- pogréšek -ška m (ẹ̑) star. napaka: narediti pogrešek; velik pogrešek; pogrešek pri delu / tiskarski pogrešek ♪
- pogréšen -šna -o prid. (ẹ̄) star. 1. napačen: sklepi so popolnoma pogrešni 2. grd, nespodoben: pogrešne misli, želje ♪
- pogróšen -šna -o prid. (ọ̄) slabš. cenen, malovreden: pogrošni izdelki; kadi pogrošne cigare / brati pogrošne romane / posmehovati se pogrošni modrosti; banalne, pogrošne resnice ♪
- pogubonôsen -sna -o prid. (ó ō) knjiž. poguben: pogubonosne besede; nekatere bolezni so pogubonosne / pogubonosni meč, ogenj ♪
- pogúzniti se -em se dov. (ú ȗ) nar. zahodno zdrseti, spustiti se po zadnjici: otrok se je poguznil s peči; pren. s strmine nad cesto se je poguznilo za voz zemlje ♪
2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101 3.126