Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (3.001-3.025)



  1.      podaljševáti  -újem nedov.) delati kaj (bolj) dolgo: podaljševati obleke; razpoke v lesu se podaljšujejo / dan se že podaljšuje ♦ lingv. osnove se podaljšujejo z j
  2.      podbóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila podbóčen -a -o: s podbočenima rokama se je postavila pred vrata
  3.      pòddetnik  -a m (-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika
  4.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene
  5.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo
  6.      podhúliti se  -im se dov. (ú ū) knjiž., redko pritajiti se, sključiti se: stopil je za kamenje in se tam podhulil podhúljen -a -o 1. deležnik od podhuliti se: podhuljena drža 2. ekspr. neodkrit, neiskren: podhuljen smeh
  7.      podlések  in podlêsek -ska m (ẹ̑; é) 1. trajnica, ki požene jeseni iz gomolja velik vijoličast cvet: po travnikih je že cvetel podlesek / jesenski podlesek 2. poljud. rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, strok. pomladanski žafran: otroci so nabirali podlesek / pomladanski podlesek ◊ zool. gozdni glodavec mišje velikosti z rdečkasto rumenim, po prsih in tačkah belim kožuhom in s kosmatim repom, Muscardinus avellanarius
  8.      podlésen  -sna -o prid. (ẹ̑) bot., v zvezi podlesna vetrnica rastlina s pecljatimi stebelnimi listi in navadno belim cvetom, Anemone nemorosa: trobentice in podlesne vetrnice
  9.      podmúliti se  -im se dov.) potuhniti se: otrok se je podmulil podmúljen -a -o: njegov smeh je bil neodkrit, podmuljen; prisl.: gleda podmuljeno
  10.      podnebésen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., ekspr. ki je zelo visoko: podnebesne ptice / podnebesne višine
  11.      podobopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na podobopis, podobopisje: podobopisna znamenja / podobopisna pisava
  12.      podobríkati se  -am se dov. () izkazati komu v manjši meri prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ve, kje se je treba podobrikati; znati se podobrikati / podobrikati se dekletu / maček se mi je podobrikal
  13.      pòdodk  -éka m (- -ẹ́) 1. del odseka: tudi ta pododsek ceste so obnovili / področje so razdelili na več odsekov in pododsekov 2. raba peša organizacijska enota v okviru odseka: pododsek društva
  14.      podpísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na podpis ali podpisovanje: začela se je podpisna akcija / podpisni kartonček
  15.      pòdpreddnica  -e ž (-ẹ̑) ženska oblika od podpredsednik: izvolili so jo za podpredsednico
  16.      pòdpreddnik  -a m (-ẹ̑) namestnik predsednika: izvoliti predsednika in več podpredsednikov / podpredsednik izvršnega sveta
  17.      podrásel  -sla -o tudi podrástel -tla -o [ǝ] prid. (ā á) ki je zrasel pod čim drugim: podraslo drevo ♦ bot. podrasla plodnica plodnica, ki leži pod drugimi cvetnimi deli in je zrasla s cvetiščem; prim. podrasti
  18.      podrešétina  tudi podrešêtina -e ž (ẹ̑; ) agr. kar se izloči pri čiščenju (žita) skozi rešeto: uporabiti podrešetino za krmo
  19.      podrískati se  -am se dov. ( ) ekspr. iztrebiti se: otrok se je podriskal ∙ vulg. podriskam se na to popolnoma nič ne upoštevam tega
  20.      podrvati  -am nedov. (ẹ́) 1. knjiž. lahkotno se premikati v presledkih po gladki površini: podrsevati po parketu sem in tja // drseč v presledkih se spuščati, padati: kaplje so podrsevale z vej 2. redko podrsavati: prsti podrsevajo po strunah / na steni podrseva ura
  21.      poddeln  -a -o [dǝl] prid. () vet., navadno v zvezi podsedelna odeja odeja, ki je za pod sedlo
  22.      poddlica  in poddlica -e ž (; ẹ̑) vet. podsedelna odeja: konji so bili pokriti s podsedlicami
  23.      podsejáti  -jem dov., podj in podj; podsejál (á ẹ̑) agr., gozd. vsejati a) pod starejšo rastlino: podsejati jelko / podsejati gozd b) med že rastoče rastline rastlino druge vrste: v žito podsejati deteljo
  24.      podk  -éka m ( ẹ́) nar. 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč) 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
  25.      podkati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal podkan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji

   2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA