Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (2.851-2.875) 
- ósemtisočák -a [sǝm] m (ọ̄-á) žarg. osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak ♪
- ósemúren -rna -o [sǝm] prid. (ọ̄-ȗ) ki traja osem ur: naporna osemurna hoja / osemurni delovni čas, delovnik / delati v treh osemurnih izmenah ♪
- ósemúrnik -a [sǝm] m (ọ̄-ȗ) žarg. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči ♪
- osèn in osén -éna m (ȅ ẹ́; ẹ̑) fot. svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji: preprečiti nastajanje osenov ♪
- ósen tudi ôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, stroja ♦ geom. osni križ koordinatni sistem; osni odsek del koordinatne osi med izhodiščem in sečiščem premice ali ravnine s to osjo; osni presek presek skozi os; zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ósno tudi ôsno prisl.: osno someren ♪
- oséna -e ž (ẹ̑) zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah ♦ lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku ♪
- osénčenost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje ♪
- osenčeváti -újem nedov. (á ȗ) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna ♪
- osénčiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila 3. redko zasenčiti: z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile osénčen -a -o: osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči ♪
- oséniti -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko osenčiti: oseniti neosvetljene ploskve ♪
- osenjáva -e ž (ȃ) knjiž., redko senčenje: različni načini osenjave / močna osenjava figur na sliki ♪
- osépnice -nic ž mn. (ẹ̑) knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam ♪
- osépničast -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz ♪
- osépničen -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osepnice: osepnični mehurčki ♪
- osiromášenje -a s (ȃ) glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda ♪
- osiromašênje in osiromášenje -a s (é; ȃ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje ♪
- osiromašéti -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel ♪
- osiromaševáti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha ♪
- oskáliti se -im se dov. (ā ȃ) nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil ♪
- osméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko nasmehniti se: v zadregi se je osmehnil ♪
- osméšenje -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak ♪
- osmŕkati se -am se dov. (r̄ ȓ) knjiž. usekniti se: osmrkal se je in si obrisal solze / osmrkati si nos ♪
- osóčiti se -im se dov. (ọ́ ọ̑) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile ♪
- ostréšek -ška m (ẹ̑) knjiž. napušč, pristrešek: širok ostrešek / v dežju so se igrali pod ostreškom ♪
- ostréšen -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrešje: ostrešni trami / ostrešna slama ♪
2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951 
