Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.851-2.875)



  1.      ósemtisočák  -a [sǝm] m (ọ̄-á) žarg. osem tisoč metrov visoka gora: takrat so alpinisti osvojili prvi osemtisočak
  2.      ósemúren  -rna -o [sǝm] prid. (ọ̄-) ki traja osem ur: naporna osemurna hoja / osemurni delovni čas, delovnik / delati v treh osemurnih izmenah
  3.      ósemúrnik  -a [sǝm] m (ọ̄-) žarg. osemurni delovni čas: zahtevamo osemurnik v vseh obratih, so vzklikali stavkajoči
  4.      on  in on -éna m ( ẹ́; ẹ̑) fot. svetlobna ali kemična okvara, napaka na fotografski emulziji: preprečiti nastajanje osenov
  5.      ósen  tudi ôsen -sna -o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na os: osna razdalja, smer; osna somernost / osni ležaj; osni pritisk sila, s katero pritiskata kolesi vozila z isto osjo zaradi teže navzdol; osna sila sila v smeri osi predmeta, strojageom. osni križ koordinatni sistem; osni odsek del koordinatne osi med izhodiščem in sečiščem premice ali ravnine s to osjo; osni presek presek skozi os; zool. osno ogrodje hrbtenica z rebri in lobanja vretenčarjev ósno tudi ôsno prisl.: osno someren
  6.      ona  -e ž (ẹ̑) zastar. odtenek: rumenkasta osena; rdeči in modri cveti v vseh osenah ♦ lov. lisa na dlaki, perju, navadno v temnejšem barvnem odtenku
  7.      ončenost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost osenčenega: osvetljenost in osenčenost ploskve / zaradi osenčenosti so bile gube na obrazu še globlje
  8.      osenčeváti  -újem nedov.) redko zasenčevati: klobuk ji je osenčeval obraz; z roko si je osenčevala oči ∙ knjiž. žalost ji osenčuje obraz je vidna, opazna
  9.      ončiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z uporabo različnih, navadno temnejših tonov iste barvne osnove doseči plastičen videz predmeta: osenčiti neosvetljene ploskve; z zamahom čopiča je osenčil drevo 2. v zvezi z oči, veke nanesti ličilo na veke: osenčiti oči z modro barvo; veke si je zelo osenčila 3. redko zasenčiti: z roko si je osenčila obraz ● knjiž. goste dlačice so mu osenčile roke potemnile ončen -a -o: osenčeni deli ploskve; njegove risbe so bile dobro osenčene; zeleno osenčene oči
  10.      oniti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž., redko osenčiti: oseniti neosvetljene ploskve
  11.      osenjáva  -e ž () knjiž., redko senčenje: različni načini osenjave / močna osenjava figur na sliki
  12.      opnice  -nic ž mn. (ẹ̑) knjiž. kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: dobiti, imeti osepnice; cepiti proti osepnicam
  13.      opničast  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki ima brazgotine od prebolelih koz; kozav: osepničast obraz
  14.      opničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na osepnice: osepnični mehurčki
  15.      osiromášenje  -a s () glagolnik od osiromašiti: osiromašenje kmetov / osiromašenje ribjega zaroda
  16.      osiromašênje  in osiromášenje -a s (é; ) glagolnik od osiromašeti: osiromašenje prebivalstva / osiromašenje zemljišča / kulturno osiromašenje
  17.      osiromašéti  -ím dov. (ẹ́ í) postati siromašen: pripovedoval je, kako je osiromašel
  18.      osiromaševáti  -újem nedov.) knjiž. siromašiti: kapitalisti so osiromaševali delavski razred / s slabo literaturo si otroci osiromašujejo duha
  19.      oskáliti se  -im se dov.) nar. zadreti si trščico: pri napravljanju drv se je oskalil
  20.      osméhniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko nasmehniti se: v zadregi se je osmehnil
  21.      osméšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od osmešiti: navdajal ga je strah pred osmešenjem / osmešenje napak
  22.      osmŕkati se  -am se dov. ( ) knjiž. usekniti se: osmrkal se je in si obrisal solze / osmrkati si nos
  23.      osóčiti se  -im se dov. (ọ́ ọ̑) postati sočen: borovnice se med vkuhavanjem osočijo; po dežju so se grozdne jagode osočile
  24.      ostréšek  -ška m (ẹ̑) knjiž. napušč, pristrešek: širok ostrešek / v dežju so se igrali pod ostreškom
  25.      ostréšen  -šna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ostrešje: ostrešni trami / ostrešna slama

   2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901 2.926 2.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA