Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.526-2.550)


  1.      nèustrášenost  -i ž (ȅ-ȃ) knjiž. pogumnost, odločnost: komaj je čakal prilike, da bi pokazal svojo neustrašenost ♪
  2.      nèutéšen  -šna -o prid. (ȅ-ẹ̄) nav. ekspr. ki se ne da utešiti: obšla ga je neutešna žalost // neizpolnljiv, neuresničljiv: neutešna želja po svobodi; močno, neutešno hrepenenje nèutéšno prisl.: neutešno jokati ♪
  3.      nèutešèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) 1. ki ni utešen: neutešen otrok / neutešen jok; neutešena radovednost / neutešena lakota / neutešeno srce // knjiž. neizpolnjen, neuresničen: neutešene želje; njeno hrepenenje je bilo neutešeno 2. knjiž., redko (spolno) nezadovoljen; nepotešen: neutešena žena / neutešena sla ♪
  4.      nèutešênost  -i ž (ȅ-é) stanje neutešenega človeka: njegove solze so izražale neutešenost / knjiž. neutešenost hrepenenja ♪
  5.      nèvesél  -a -o [eu̯] prid. (ȅ-ẹ̑) 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica ∙ opisovati kaj v neveselih barvah negativno 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen ♪
  6.      nèvseljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vseljiv: blok je še nevseljiv / lastnik nevseljivega stanovanja zasedenega ♪
  7.      nèvšéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico ♪
  8.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
  9.      nevšéčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. neprijeten, zoprn človek: nihče ne mara tega nevšečneža ♪
  10.      nevšéčnica  -e ž (ẹ̑) ekspr. neprijetna, zoprna ženska: komaj so se znebili te nevšečnice ♪
  11.      nevšéčnik  -a m (ẹ̑) knjiž. neprijeten, zoprn človek: komaj je odgnal te nevšečnike z dvorišča ♪
  12.      nevšéčnost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost nevšečnega: nevšečnost takih opravkov // kar je nevšečno: narediti komu nevšečnost; to mu je povzročalo nevšečnosti; tehnične, vremenske nevšečnosti / z njim bo imel še velike nevšečnosti ♪
  13.      nèzabrísen  -sna -o prid. (ȅ-ȋ) knjiž. neizbrisen: nezabrisni spomini ♪
  14.      nèzaséden  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zaseden: bilo je še nekaj nezasedenih prostorov / nezasedena miza / nezasedeno delovno mesto / svobodna, nezasedena dežela ♪
  15.      nèzasénčen  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki ni zasenčen: ob nezasenčeni svetilki so ga začele skeleti oči ♦ avt. nezasenčene luči luči, ki osvetljujejo cesto približno 100 m naprej ♪
  16.      nèzavísen  -sna -o prid. (ȅ-í ȅ-ȋ) zastar. neodvisen: dejanje, nezavisno od volje / samostojen, nezavisen človek ♪
  17.      neznôsen  -sna -o prid., neznôsnejši (ó ō) 1. ki se ne da prenašati: neznosne bolečine ima; vročina je postajala neznosna; razmerje med njima je vsak dan bolj neznosno / ekspr. to je pa res neznosen človek neprijeten, zoprn // ekspr. neprimeren, slab: je v neznosnem položaju; neznosne stanovanjske razmere / neznosno sovraštvo je začutil do nje zelo veliko 2. ekspr. slab, nekvaliteten: neznosna povest je to; umetniško neznosna režija neznôsno prisl.: neznosno boleti; neznosno težko breme; neznosno soparno je ♪
  18.      nikákršen  in nikàkršen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: uspeha ni bilo nikakršnega / ne dam ga za nikakršen denar / nikakršnih novic nimam, ne dobrih ne slabih ♪
  19.      nikákšen  tudi nikàkšen -šna -o zaim. (ȃ; ȁ) knjiž. noben: to ni v nikakšni zvezi ♪
  20.      níkati se  -am se in níkati -am nedov. (ȋ) star. frnikolati se: pojdimo se nikat ♪
  21.      nikógaršen  -šna -o zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: ta gmajna je nikogaršen svet ♪
  22.      nónsens  -a m (ọ̑) knjiž., navadno v povedni rabi nesmisel, neumnost: tak postopek je nonsens; to je nonsens ♪
  23.      norčeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) navadno v zvezi z iz navadno z besedami izražati neresen, nespoštljiv odnos do koga: norčevati se iz brata; norčuje se iz njega, star. z njim // imeti neresen, nespoštljiv odnos do česa: s tem se norčuje iz njegove revščine; norčevati se iz vsega ● ekspr. zdelo se ji je, da se fant samo norčuje da se noče, ne želi poročiti z njo; ekspr. ali se norčuješ šališ norčujóč se -a -e: norčujoč se je odbil njegov predlog ♪
  24.      nôrčkati se  -am se nedov. (ȏ) nar. vzhodnoštajersko norčevati se, šaliti se: nič žalosten ni bil, kar norčkal se je / samo norčkal se je z menoj, je rekla jezno ♪
  25.      nósec  -sca m (ọ̑) nar. belokranjsko lesen zamašek z luknjico za pitje iz ročnega sodčka: nastavil je nosec na usta in pil iz barilca ♪

   2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA