Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.301-2.325)


  1.      narodopísec  -sca m (ȋ) strokovnjak za narodopisje: strokovno posvetovanje narodopiscev ♪
  2.      narodopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na narodopisje: narodopisna razstava / narodopisni muzej; narodopisno blago dokumenti ljudske kulture ♪
  3.      narógati se  -am se dov. (ọ̄) knjiž. zadovoljiti svojo potrebo, željo po roganju: ni se mu mogel narogati ♪
  4.      narogovíliti se  -im se dov. (í ȋ) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po rogoviljenju: nakričali so se in narogovilili ♪
  5.      nasében  -bna -o prid. (ẹ̑) filoz. ki obstaja neodvisno od človeške zavesti: nasebna obstojnost biti ◊ geom. nasebna senca senca na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali ♪
  6.      nasébnost  -i ž (ẹ̑) filoz. lastnost, značilnost nasebnega: nasebnost stvari ♪
  7.      naséči  -séčem dov., naséci nasecíte; nasékel nasékla (ẹ́) nar. nakositi: naseči travo za prašiče / zaradi suše se je seno slabo naseklo ♪
  8.      nasédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od nasedati: nasedanje ladij / naivno nasedanje govoricam ♪
  9.      nasédati  -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 1. med plutjem prihajati na oviro, ki onemogoča nadaljnje premikanje: na tem kraju ladje pogostokrat nasedajo 2. nav. ekspr. dajati se prevarati, ukaniti: nasedati klevetam; mladi ljudje s podeželja nasedajo miku mesta; nasedati prevarantom ♪
  10.      nasedéti se  -ím se dov. (ẹ́ í) zadovoljiti svojo potrebo, željo po sedenju: pohitimo, se bomo že še nasedeli / ekspr. v ječi se bodo nasedeli ♪
  11.      nasedlína  -e ž (í) metal. kar se prime na steno plavža: odstraniti nasedlino ♪
  12.      nasejáti  -séjem dov., naséj in nasèj; nasejál (á ẹ̑) dati seme v zemljo, kjer bo vzklilo: nasejali so nekaj ajde; nasejati žito; radiča se je dosti nasejalo / semena nasejati; pren., ekspr. nasejati malodušje in nezaupanje med ljudi naseján -a -o: žito je nasejano / ekspr. gosto nasejane hiše ♪
  13.      nasèk  -éka m (ȅ ẹ́) teh. vzporedni grebeni na pili: pila z gostim nasekom / dvojni nasek križajoča se naseka ♪
  14.      nasékanec  -nca m (ẹ̑) nekdaj večji žebelj za okovanje cokel ♪
  15.      nasékati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s sekanjem priti do določene količine česa: nasekati drva za zimo / nasekali so dva kubična metra kamenja 2. s sekanjem narediti zarezo, zareze: nasekati bruno ♦ teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili 3. pog., ekspr. natepsti, pretepsti: otroke je velikokrat nasekal; pošteno koga nasekati // premagati: nasekati sovražnika / na tekmovanju je vse nasekal nasékati se pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): včeraj so se ga nasekali nasékan -a -o: biti zelo nasekan; nasekana drva ♪
  16.      nasekávati  -am nedov. (ȃ) 1. s sekanjem delati zarezo, zareze: sekal je veje in hkrati nasekaval skorjo ♦ teh. nasekavati pile 2. redko sekati: dolgo je nasekaval hrast, preden je ta padel ♪
  17.      nasekljáti  -ám dov. (á ȃ) 1. s sekljanjem narediti (zelo) majhne, drobne dele: nasekljati čebulo, česen / nasekljati peteršilj za juho 2. nav. ekspr. s sekljanjem delati majhne zareze, zarezice: nasekljati površje palice ♪
  18.      nasekováti  -újem nedov. (á ȗ) s sekanjem delati zarezo, zareze: nasekovati led ♦ teh. nasekovati pilo ♪
  19.      nasélbina  tudi naselbína -e ž (ẹ̑; í) 1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše: graditi, utrditi naselbino; naselbina z obrambnim nasipom / koliščarska ali mostiščarska, rimska, srednjeveška naselbina 2. star. zaselek, naselje: rodil se je v sosednji naselbini; mestna, poljedelska naselbina / počitniška naselbina 3. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države; kolonija: naselbina jugoslovanskih izseljencev ♪
  20.      nasélbinski  in naselbínski -a -o prid. (ẹ̑; ȋ) 1. nanašajoč se na naselbina 1: arheologi so odkrili nove naselbinske ostanke, sledove 2. urb. nanašajoč se na naselje: naselbinska enota; naselbinsko jedro mesta / naselbinske in arhitekturne značilnosti pokrajine / to mesto je dobro ohranjen naselbinski spomenik ♪
  21.      nasélek  -lka m (ẹ̑) redko zaselek, naselje: hribovski naselek ♪
  22.      naselíšče  -a s (í) 1. knjiž., redko kraj, prostor naselitve: določiti naselišče; meje naselišča 2. star. zaselek, naselje: imenovala mu je vasi, naselišča v dolini ♪
  23.      naselítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od naseliti: gosta naselitev prebivalstva; stalna naselitev / naselitev praznih hiš, nenaseljenega ozemlja ♪
  24.      naselíti  -sélim dov. (ȋ ẹ́) napraviti, da kdo pride kam prebivat, živet: naseliti koga na nenaseljenem ozemlju; begunce so naselili po vaseh; začasno naseliti / naseliti divjad v lovišče, ribe v akvarij // z naselitvijo napraviti, da so na kakem ozemlju, v kakem kraju prebivalci: prazna področja so naselili s tujimi kmeti; deželo bi bilo treba gosteje naseliti / evropski vzhod so naselili Slovani z naselitvijo zavzeli, zasedli naselíti se priti kam prebivat, živet: naseliti se na deželi, ob reki; začasno, za stalno se naseliti / tod so se naselila germanska plemena / po kotih so se naselili pajki / plesen se naseli na liste in plodove; pren., ekspr. v hišo se je naselila bolezen, skrb; v njegovem srcu se je naselil mir naséljen -a -o: ozemlje je bilo naseljeno že v ledeni dobi; gosto, strnjeno naseljeno področje; stalno naseljen ♪
  25.      naselítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na naselitev: naselitvena zgodovina / naselitvene možnosti na kakem prostoru ♦ urb. naselitveni prostor; zgod. naselitveni tok ♪

   2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA