Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.201-2.225)



  1.      mošéja  -e ž (ẹ̑) pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede: ogledati si znano mošejo; sarajevske mošeje; minaret mošeje
  2.      šek  -ška m (ọ̑) močno dišeči izloček iz pižmarjeve žleze; mošus: pobijati pižmarje zaradi moška
  3.      možátiti se  -im se nedov.) ekspr. 1. postajati možat: hitro sem zorel in se možatil 2. kazati se možatega: na dan odhoda se je zelo možatil
  4.      možíti se  -ím se nedov. ( í) raba peša, v zvezi z osebo ženskega spola 1. poročati se: danes se moži / moži se na kmetijo 2. dov. poročiti se, omožiti se: rada bi se možila možíti ekspr. dajati, oddajati v zakon: moži edino hčer
  5.      mrčésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mrčes: mrčesna nadloga / mrčesni prašek
  6.      mŕditi se  -im se nedov.) ekspr. 1. dobivati nenaravne, spačene gube, poteze: obraz se mu je mrdil; ustnice so se mu mrdile 2. s premikanjem ustnic kazati, izražati odklonilen odnos do česa: kaj bi se mrdila, saj boš dobro živela
  7.      mrestíti se  -ím se in mréstiti se -im se nedov., mrésti se tudi mrêsti se ( í; ẹ́ ẹ̑) redko, navadno v zvezi z žaba pariti se: žabe se mrestijo
  8.      mŕkati se  -am se nedov. ( ) nar., navadno v zvezi s koza, ovca kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: ovce so se mrkale
  9.      múckati se  -am se nedov. () 1. pog. tvoriti kosme, kosmiče, svaljke, navadno na površini; kosmatiti se: blago se mucka 2. ekspr. ljubkovati se: otročiček se rad mucka z mamo / po kotih se je muckala z njim / začela se je muckati okrog njega dobrikati se, prilizovati se
  10.      muhováti se  -újem se nedov.) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen)
  11.      mújati se  -am se nedov. () raba peša truditi se, prizadevati si: zelo se muja, da bi pravočasno naredila / muja se in gara, kolikor more
  12.      múlati se  -am se nedov. () nar. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: kaj pa se mulaš, ji je vselej rekel, kadar je čutil njen hlad (K. Grabeljšek)
  13.      múliti se  -im se nedov.) ekspr. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; kujati se: bila je užaljena in se je dolgo mulila / mulita se druga na drugo
  14.      músati se  -am se nedov. () nar. dolenjsko 1. goliti se: kokoši se musajo 2. biti v ljubezenskem odnosu: Fant se mi musa z revnim dekletom — še krilo ji bo moral kupiti (I. Zorec)
  15.      šec  -šca m () bot. trava, katere seme se uporablja za ptičjo krmo; čužka
  16.      múšiti se  -im se nedov.) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet ∙ nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka
  17.      múzati se  -am se nedov. (ū) 1. s prikritim smehom, z določenim izrazom kazati hudomušen odnos do česa: vsa družba se je muzala ob teh besedah; muzal se je njegovim dokazom; pomenljivo, skrivaj, tiho so se muzali // imeti, kazati hudomušen odnos do česa sploh: sosedje so se muzali ob njegovih brezuspešnih ženitnih poskusih 2. nar. naskrivaj, neopazno odhajati: po vrsti so se začeli muzati iz hiše / počasi se je muzal mimo 3. nar. drgniti se: pes se mu je začel muzati ob koleno muzáje se: muzaje se si je gladil brado muzajóč se -a -e: muzajoč se je poslušal prepir; muzajoči se obrazi
  18.      múžiti se  -im se, in mužíti se in múžiti se -im se nedov.; ú) biti muževen: bukev se muži
  19.      nabesedíčiti  -im dov.) ekspr. reči, povedati veliko vsebinsko praznega: česa vsega ji ni nabesedičil / zakaj je prišel, je povedal šele, ko se je nabesedičil nagovoril
  20.      nabodíčiti se  -im se dov.) knjiž., redko zapičiti se, prijeti se: terice .. so si druga drugi otepale pezdir, ki se jim je nabodičil po obleki (I. Zorec)
  21.      nabrenčáti se  -ím se dov., nabrénči se in nabrênči se; nabrénčal se in nabrênčal se (á í) ekspr. brenčeč naletati se: muha se je nabrenčala in odletela
  22.      nacéhati se  -am se dov. (ẹ̄) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): spet se je nacehal
  23.      nacméríti se  -im se dov. (ẹ́ ẹ̑) slabš. najokati se: zdaj se je menda že nacmerila
  24.      nacúkati se  -am se dov.) pog., ekspr. napiti se (alkoholne pijače): nacukati se žganja / zopet se ga je nacukal
  25.      načákati se  -am se dov., načákajte se in načakájte se; načákala se in načakála se) nav. ekspr. v čakanju doseči veliko, preveliko mero: odhajamo, dovolj smo se načakali

   2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251 2.276 2.301  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA