Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.151-2.175)



  1.      sečniški  -a -o prid. (ẹ̑) ekspr. nanašajoč se na mesečnike ali mesečnost: mesečniško tavanje
  2.      sečnost  -i ž (ẹ̑) stanje človeka, ki ponoči v trdnem spanju hodi, kaj dela, ne da bi se tega pozneje spominjal: natančnejši vzroki mesečnosti še niso znani; hodil je kot v mesečnosti
  3.      sek  -ska m (ē) ekspr. manjšalnica od meso: majhen košček meska; otr. bi jedel meska, fantek?
  4.      sen  -sna -o prid. (é) nanašajoč se na meso: a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnateagr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom mêsno prisl.: mesno rdeča barva
  5.      men  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz mesa: mesena gmota; ekspr. ni vedel, ali vidi duha ali meseno bitje / mesene klobase 2. ekspr. nanašajoč se na človekovo erotičnost, telesnost; čuten: mesena in duhovna ljubezen / to je zelo mesena ženska / meseno poželenje / mesen pogled meno prisl.: meseno rdeča halja
  6.      mesenína  -e ž (í) redko mesnina: klobase, gnjat in druga mesenina / nadev za klobase iz riža, začimb in mesenine mesne snovi
  7.      senje  -a s (ẹ́) glagolnik od mesiti: mesenje testa / mesenje kruha / stroj za mesenje
  8.      menka  -e ž (ẹ̄) knjiž., redko mesena klobasa: mesenke, jetrnice in krvavice
  9.      menost  -i ž (ẹ̑) ekspr. nagnjenost k erotičnemu, telesnemu uživanju; čutnost: premagovanje mesenosti; vse to izvira iz mesenosti / v njegovem dnevniku ni sledu o kaki mesenosti
  10.      meseršmit  gl. messerschmitt
  11.      mésserschmítt  inseršmít -a [meseršmit] m (ẹ̄-) nekdaj nemško vojaško letalo, imenovano po konstruktorju Messerschmittu: nad mestom so krožile štuke in messerschmitti
  12.      šenje  -a s (ẹ́) glagolnik od mesiti: roke, umazane od mešenja kruha
  13.      mešétar  -ja m (ẹ̑) 1. posredovalec pri sklepanju kupčij, pogodb: mešetar je zelo hvalil žival; prodal je vole brez mešetarjev; vzel ga je za svojega mešetarja; vpije kot mešetar / ekspr. ženitovanjski mešetar posrednikekon. borzni mešetar samostojen posredovalec borznih kupčij 2. nav. slabš. kupčevalec, prekupčevalec: blago naj dobi kupec neposredno, brez mešetarjev / konjski mešetar
  14.      mešétarica  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mešetar: bila je znana branjevka in mešetarica
  15.      mešetaríja  -e ž () nav. slabš. 1. kupčevanje, prekupčevanje: ukvarjati se z mešetarijo 2. posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: dobiti plačilo za mešetarijo / ženitovanjske mešetarije
  16.      mešetarína  -e ž () plačilo za posredovanje pri sklepanju kupčij, pogodb: ker mu je pomagal prodati konja, je dobil lepo mešetarino / ekspr. ob podpisu pogodbe mu je podjetje izplačalo lepo mešetarino
  17.      mešetáriti  -im nedov.) 1. posredovati pri sklepanju kupčij, pogodb: nista se mogla sporazumeti o ceni, čeprav so vsi v krčmi mešetarili; kadar mu mešetari ta človek, vedno dobro proda 2. pog. pogajati se za ceno: dolgo je mešetaril, preden je kupil; mešetariti z branjevcem / mešetariti za ceno 3. raba peša kupčevati, prekupčevati: mešetariti s konji; pren., ekspr. z našo neodvisnostjo ne bo nihče mešetaril
  18.      mešetárjenje  -a s (á) glagolnik od mešetariti: za uspešno mešetarjenje je dobil lepo nagrado / po dolgem mešetarjenju so se pogodili / mešetarjenje s konji
  19.      mešétarka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mešetar: podjetna, zgovorna mešetarka
  20.      mešétarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mešetarje ali mešetarjenje: imeti mešetarsko naravo; mešetarsko vpitje / mešetarski posli
  21.      mešétarstvo  -a s (ẹ̑) dejavnost mešetarjev: opustil je mešetarstvo in se oprijel dela na kmetiji
  22.      mešétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) nar. mešetariti: nekdaj je samo drugim mešetil, zdaj pa že svojo živino prodaja
  23.      méziti se  -im se nedov. (ẹ̄) nar. štajersko počasi, komaj zaznavno se premikati: pred njim se je v snegu nekaj mezilo
  24.      míkrosekúnda  -e ž (-) fiz. enota za merjenje časa, milijonina sekunde: delci razpadejo že po nekaj mikrosekundah
  25.      miksedém  -a m (ẹ̑) med. bolezen zaradi pomanjkljivega delovanja žleze ščitnice

   2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201 2.226 2.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA