Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.101-2.125)


  1.      màrsikàkšen  -šna -o zaim. (ȁ-ȁ) marsikateri: napravil je že marsikakšno neumnost ♪
  2.      máseljc  -a [sǝl] m (ȃ) 1. nekdaj prostorninska mera, približno 3,5 decilitra: naročiti maseljc vina, žganja / iti na maseljc / maseljc moke, rži 2. star. vrček (za pivo): piti iz maseljca; bogato okrašen maseljc ♪
  3.      máseljček  -čka [sǝl] m (ȃ) manjšalnica od maseljc: šel je v gostilno na maseljček piva ♪
  4.      máselnica  -e [ǝu̯] ž (ā) etn. priprava za izdelovanje manjše količine masla; pinja ♪
  5.      máselnik  -a [ǝu̯] m (ā) 1. gastr. močniku podobna jed iz moke, zakuhane v smetano, znana zlasti na Gorenjskem: jesti maselnik 2. nar. usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati maselnik na kruh ♪
  6.      másen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na maso: masna enota / postajati masni človek / masni artikli množinski ◊ fiz. masni defekt razlika med maso atomskega jedra in vsoto mas nukleonov, ki ga sestavljajo; masni spektrograf priprava za določanje mase ionov; masni tok masa tekočine ali plina, ki steče skozi prerez cevi v časovni enoti; kem. masno število vsota protonov in nevtronov v atomskem jedru ♪
  7.      máser  -ja m (á) fiz. naprava za oddajanje ali ojačevanje mikrovalov: amoniakov maser ♪
  8.      masêr  -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z masažo: zaposlen je kot maser; vešče roke maserja / iti k maserju ♪
  9.      masêrka  -e ž (ȇ) ženska, ki se poklicno ukvarja z masažo: izučiti se za maserko ♪
  10.      máserski  -a -o (á) pridevnik od máser: masersko valovanje ♪
  11.      masêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na masêrje: maserski poklic / maserski salon ♪
  12.      mašé  -ja m (ẹ̑) papir., v zvezi papirni maše papirmaše: izdelan iz papirnega mašeja ♪
  13.      mášen  -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mašo: mašni plašč; mašna knjiga liturgična knjiga, v kateri so besedila za maše; mašna knjižica molitvenik; mašno vino vino, ki se uporablja pri maši ∙ star. to je njena mašna ruta boljša, nedeljska ♪
  14.      mašênje  -a s (é) glagolnik od mašiti: mašenje lukenj / mašenje nogavic ♪
  15.      maševánje  -a s (ȃ) glagolnik od maševati: pripraviti se za maševanje; navodila za maševanje ♪
  16.      maševáti  -újem nedov. (á ȗ) rel. opravljati mašo: mašuje vsak dan ob sedmih; maševati na prostem, v cerkvi / maševati za pokojnega očeta ♪
  17.      mavríčiti se  -im se in mávričiti se -im se nedov. (í ȋ; ȃ) knjiž., redko svetlikati se v mavričnih barvah: v kristalnih čašah se mavriči cocktail ♪
  18.      mávsati se  -am se nedov. (ȃ) nar. goliti se: kokoši, ptiči se mavsajo ♪
  19.      mávšelj  -šlja m (á) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči dva vzetka, soigralci pa po enega: igrati mavšelj; žarg. vrgli so mavšelj ♪
  20.      mecêsen  -sna m (é) nar. macesen: posekati mecesen; star mecesen / pog. pohištvo iz mecesna macesnovega lesa ♪
  21.      mečenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj plemič, ki nosi vladarju meč: cesarjev mečenosec ♪
  22.      mečeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) nekdaj boriti se z mečem: trčila sta s ščiti in se začela mečevati ♪
  23.      medlúšen  -šna -o [med in mǝd] prid. (ū) ekspr., redko nekoliko medel: medlušen fant ♪
  24.      medmášen  -šna -o prid. (ȃ) nar., v krščanskem okolju nanašajoč se na čas med velikim in malim šmarnom: medmašne nedelje / že vnaprej se je bala košnje v vročih medmašnih dneh avgustovskih ● nar. smrdiš kot medmašni kozel zelo ♪
  25.      medonôsen  -sna -o prid. (ó ō) čeb. ki daje med, medičino; medovit: medonosna rastlina ♪

   1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151 2.176 2.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA