Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (2.051-2.075)



  1.      sen  -sna -o prid. () nanašajoč se na las: a) lasno barvilo / lasni vložek na tanko tkanino pritrjeni tuji naravni ali umetni lasje, ki se vpnejo med naravne lase; lasni vrtinec mesto z vrtinčasto razvrščenimi lasmi na temenu b) lasni nakit / lasna sponka; masirati lasišče z lasno vodo c) lasne razpoke na kamnu zelo tankeanat. lasni koren ali lasna korenina del lasu, ki je v koži; lasni mešiček mešiček v povrhnjici, v katerem je lasni koren; lasna betvica ali lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; lasna čebulica debeli del korena lasu; tekst. lasne niti niti, ki tvorijo las
  2.      ser  -ja m (á) fiz. naprava, ki oddaja curek izredno vzporedne in izredno enobarvne svetlobe: uporabljati laser za merjenje razdalj; vrtati luknjice v diamant z laserjem / plinski laser
  3.      serski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na laser: lasersko zrcalo / laserski curek
  4.      latíti se  -ím se in latíti -ím nedov. ( í) nav. 3. os., redko delati late: oves se lati
  5.      latováti se  -újem se in latováti -újem nedov.) nav. 3. os., redko delati late: proso se že latuje
  6.      lécati se  -am se nedov. (ẹ̄) nar. vzhodno pretegovati se, stegovati se: na vse mogoče načine se leca in zvija / kopalci se lecajo po pesku
  7.      lekm  -a m (ẹ̑) lingv. beseda kot nosilec pomena: stavek: človek je človeku volk ima tri lekseme
  8.      leksikalizírati se  -am se dov. in nedov. () lingv. postati leksem: pripona izem se je leksikalizirala
  9.      lepobeden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: lepobeseden govornik / lepobeseden govor
  10.      lepobedje  -a s (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govornik pogosto zaide v lepobesedje
  11.      lepobednik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik
  12.      lepobednost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje: govorniška lepobesednost
  13.      lepodúšen  -šna -o prid.) knjiž. ki ima harmoničen, usklajen, a pasiven odnos do sveta: biti lepodušen estet
  14.      lepoglásen  -sna -o prid. (ā) star. blagoglasen: lepoglasni slovanski jeziki; lepoglasne rime
  15.      lepopísec  -sca m () kdor piše z lepimi, čitljivimi črkami: v tiskarni je delal kot lepopisec
  16.      lepopísen  -sna -o prid. () nanašajoč se na lepopisje, lepopis: lepopisne vaje / lepopisna pisava / lepopisni zvezek
  17.      lepúšen  -šna -o prid. (ū) knjiž., ekspr. nekoliko lep: lepušna natakarica
  18.      sen  -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les m: a) lesni izdelki; kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat; lesna industrija, obrt, trgovina; lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesu c) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina ◊ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
  19.      len  -a -o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz lesa: lesen drog, klin, vijak; na grobu stoji lesen križ; lesen okvir; lesena embalaža; lesene grablje, vile; izdelovati lesene igrače; lesene stopnice; lesena škatla; jesti z leseno žlico; ograja je lesena; stal je pred njim kot lesen / lesen pod, strop; lesena gradnja, konstrukcija; invalid z leseno nogo / lesen konj; lesena roba ♦ les. lesena blazina podloga iz trdega lesa 2. ki vsebuje trda celulozna vlakna; lesnat: lesena koleraba, repa; redkvica je stara in lesena 3. ekspr. negiben, tog: prsti so od mraza leseni; noge imam čisto lesene / končno se je na njegovem lesenem obrazu pokazal smehljaj / lesen smeh // neroden, okoren: v družbi je zelo lesen; ne bodi tako lesen / hoditi z lesenimi koraki / kot psovka zgani se, klada lesena leno prisl.: drži se, vede se leseno; leseno se prestopati, se prikloniti; že dolgo ne govoriva, je rekel leseno
  20.      lenast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben lesu: lesenasta vlakna rastline
  21.      lesenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. spreminjati se v les: stebla lesenijo 2. ekspr. postajati negiben, tog: čutil je, da mu noge lesenijo
  22.      lesenína  -e ž (í) les. izdelki iz lesa: trgovati z lesenino
  23.      lesenjáča  -e ž (á) knjiž. lesena hiša, baraka: postaviti lesenjačo; v lesenjači je bila urejena točilnica; lesenjača iz hrastovine // ekspr. lesen predmet, izdelek sploh: invalid z okorno lesenjačo / to staro lesenjačo še vedno uporabljajo v obalnem prometu barko
  24.      lesenják  -a m (á) ekspr., redko lesen predmet, izdelek, ki predstavlja človeka, žival: stric mu je izrezljal konjička in ta lesenjak je bil njegova najljubša igrača
  25.      lenost  -i ž (ẹ̑) ekspr. negibnost, togost: lesenost njene roke / lesenost birokratov // nerodnost, okornost: ni ji ugajal zaradi svoje oglatosti in lesenosti / lesenost gibov

   1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126 2.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA