Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (2.026-2.050)
- kšèft kšêfta in kšéft -a m (ȅ é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok ♪
- kújati se -am se nedov. (ú) 1. kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom: še vedno se kuja; nenadoma se je začel kujati / šel se je kujat v kot // redko braniti se, upirati se: sprva se je kujal, češ da ne bo tega storil 2. ekspr. postajati slabši: vreme se kuja / stara peč se je začela kujati ♪
- kulísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kuliso: kulisen okvir / kulisna stena / kulisna delavnica kulisarna ♪
- kuliseríja -e ž (ȋ) kulise, ki predstavljajo prizorišče gledališkega, filmskega dela: kuliserija je lepo imitirala naravno prizorišče; pren. za propagandno kuliserijo se je skrivala povsem drugačna resničnost // ozadje, okolje kakega dogajanja: avtorju služi pisana pokrajina le za kuliserijo / ekspr. živeti v kuliseriji strmih streh ♪
- kulturonósec -sca m (ọ̑) nav. iron. kdor širi, prinaša kulturo: pripadla mu je vloga nekakega kulturonosca ♪
- kurbáti se -ám se nedov. (á ȃ) vulg. vlačugati se, vlačiti se: že ves čas se kurba ♪
- kušét -a tudi kušé -ja m (ẹ̑) žel. ležalni vagon: rezervirati si prostor v kušetu; neskl. pril.: kušet vagon ♪
- kuševáti -újem nedov. (á ȗ) nižje pog. poljubljati: kuševal ji je roko ♪
- kvásec -sca m (ȃ) redko kvasni nastavek: pripraviti kvasec ♪
- kvásen -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kvas: kvasna pena ◊ biol. kvasne glivice glive kvasovke; gastr. kvasni nastavek zmes iz kvasa, vode in moke, ki se uporablja za kvašenje testa ♪
- kvaseníca -e ž (í) gastr. jed iz kvašenega razvaljanega testa s skutnim namazom, znana v vzhodni Sloveniji: gibanice in kvasenice ♪
- kvášenje tudi kvašênje -a s (ā; é) glagolnik od kvasiti, kisati: povzročitelji kvašenja / mehčati meso s kvašenjem ♪
- kvintesénca -e ž (ẹ̑) knjiž., navadno s prilastkom bistvo, jedro: kvintesenca problema; umetnost kot kvintesenca kulture ♪
- lahkodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) zastar. neprizadet, ravnodušen: je lahkodušen človek lahkodúšno prisl.: pripovedoval je tako lahkodušno, kot da bi se ga vse to nič ne tikalo ♪
- lahkomíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) 1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben 2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska lahkomíselno prisl.: lahkomiselno gledati na problem; lahkomiselno se igra z življenjem ♪
- lahkomíselnež -a [sǝl] m (ȋ) ekspr. lahkomiseln človek: to so sami praznoglavci in lahkomiselneži ♪
- lahkomíselnica -e [sǝl] ž (ȋ) ekspr. lahkomiselna ženska: preudari, ne bodi taka lahkomiselnica / življenje lahkomiselnic ♪
- lahkomíselnik -a [sǝl] m (ȋ) knjiž. lahkomiseln človek, lahkomiselnež: to je resen človek, ne pa lahkomiselnik ♪
- lahkomíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) 1. lastnost, značilnost lahkomiselnega človeka: vsega je kriva njegova lahkomiselnost; očitati komu lahkomiselnost / to je storil iz lahkomiselnosti; v svoji mladostni lahkomiselnosti o tem ni premišljal 2. lahkomiselno dejanje: uganjati lahkomiselnosti; zagrešiti hudo lahkomiselnost ♪
- lájhati se -am se nedov. (ā) pog., slabš. vlačugati se, vlačiti se: lajhati se z ničvrednimi ženskami // potepati se, pohajkovati: namesto da bi se učili, se pa ves dan lajhajo ♪
- lákomiti se -im se nedov. (á) knjiž., redko biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje ♪
- láksen -sna -o prid. (ȃ) knjiž. ki ni natančen, strog, zlasti glede disciplinskih, moralnih načel; popustljiv, ohlapen, širokosrčen: znano je, da je v teh stvareh zelo laksen / laksna morala láksno prisl.: laksno obravnavati problem ♪
- lansêr -ja m (ȇ) uslužbenec, ki ureja zaporedje delovnih operacij v serijski proizvodnji: razpisati delovno mesto lanserja ♪
- lásec -sca m (ā) nav. mn., star. lasek: pobožati otroka po lascih; kodrasti lasci; dekle z zlatimi lasci ● star. znojil se je, da je imel vsak lasec svojo kapljico zelo se je znojil; nar. marijini lasci venerini lasci ◊ bot. venerini lasci divje rastoča ali okrasna praprot s pernatimi listi, Adiantum capillus-veneris ♪
- lásek -ska m (ā) nav. mn. 1. ljubk. manjšalnica od las: otrok ima samo nekaj laskov / božati po laskih; mehki otroški laski; njeni zlati laski 2. nitast okrasek za novoletno jelko, božično drevesce: razprostreti po jelki laske ● pog., ekspr. niti za lasek ne popusti prav nič; poljud. marijini laski trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica ◊ agr. laski na koruznem storžu zelo podaljšani vratovi pestičev; bot. koreninski laski enocelični izrastki rastlinske povrhnjice na koreninah ♪
1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076 2.101 2.126