Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (1.901-1.925)

1901.      klatáriti se  -im se nedov. (á ȃ) slabš. potepati se, pohajkovati: ves dan se klatari okrog ♪
1902.      klicenósec  -sca m (ọ̑) med. kdor ima bolezenske klice in jih prenaša na druge: klicenosec griže, paratifusa ♪
1903.      klinopísen  -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na klinopis: brati klinopisne spomenike / klinopisni znaki ♪
1904.      klišé  -ja m (ẹ̑) 1. tisk. na osnovi risbe ali fotografije narejena, navadno kovinska plošča za tiskanje slik: klišeji so že izrabljeni; zamenjati kliše; gost, redek raster v klišeju / tisk s klišeja / črtni kliše s katerim se odtisnejo črte ali ploskve brez vmesnih tonov; kovinski kliše; rastrski kliše ki izkazuje poltone 2. nav. ekspr. ustaljena ali pogosto ponavljajoča se oblika česa; obrazec, vzorec: umetnost je zavrgla vse klišeje / piše po zastarelih klišejih / ta stavek je časopisni kliše; scenarij kazijo nekateri literarni klišeji ♪
1905.      klišéjski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kliše 2: klišejska zgodba / klišejsko upodabljanje oseb in dogodkov ♪
1906.      kljúse  -ta in kljusè -éta s (ú; ȅ ẹ́) ekspr. star, onemogel konj: kljuse je s težavo vleklo voz; jahati na kljusetu // slabš. konj sploh: kaj pa ima razen tistih treh kljuset ♪
1907.      klobásen  -sna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na klobaso: odrezal je klobasni kolobar / klobasni izdelki ♪
1908.      kmísati se  -am se nedov. (ȋ) nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav ♪
1909.      knájpati se  -am se nedov. (ȃ) med. utrjevati se, zdraviti se po metodi S. Kneippa: že dolga leta se knajpa; knajpati se dnevno ♪
1910.      koalírati se  -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. povezati se zaradi skupnega cilja: meščanske stranke so se koalirale koalíran -a -o: koalirane stranke ♪
1911.      kodrolásec  -sca m (ȃ) nav. ekspr. kdor ima kodraste lase: kdo je tisti mladi kodrolasec ♪
1912.      kokošeréja  tudi kokošjeréja -e ž (ẹ̑) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem kokoši: prašičereja in kokošereja ♪
1913.      kokošeréjec  tudi kokošjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor goji kokoši: nasveti za kokošerejce ♪
1914.      kokóševec  -vca m (ọ̑) bot. rastlina nerodovitnih tal z drobnimi belimi cveti, Cynanchum laxum ♪
1915.      kôksen  -sna -o prid. (ō) nanašajoč se na koks¹: koksni oddelek tovarne / koksni plini plini, ki nastanejo pri pridobivanju koksa ♪
1916.      kolénčiti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. delati, razvijati kolenca: sadika se kolenči ♪
1917.      kolénčkati se  -am se nedov. (ẹ̑) ekspr. s kolenom se dotikati kolena osebe drugega spola z namenom dobrikanja, ljubkovanja: ves večer sta se kolenčkala pod mizo ♪
1918.      kolêselj  -slja m (é) udoben odprt voz za več oseb: sesti v koleselj; peljati se s kolesljem / zapreči koleselj ♪
1919.      kolêseljček  -čka [sǝl] m (ē) nav. ekspr. manjšalnica od koleselj: pripeljal se je z lahkim koleseljčkom ♪
1920.      kolésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koló: kolesni deli / oglušujoč kolesni ropot / kolesni obroč, plašč ♪
1921.      kolešévka  -e ž (ẹ̑) geogr. koliševka ♪
1922.      kólikršen  -šna -o zaim. (ọ̑) v vezniški rabi, v oziralnih odvisnih stavkih za uvajanje stavka, ki določa osebo ali stvar v nadrednem stavku glede na mero ali količino: kolikršen je trud, tolikšno bo plačilo ♪
1923.      kólikšen  -šna -o zaim. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po velikosti: kolikšen bo dobiček / v vezniški rabi ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebam 2. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo: kolikšen trud za tako skromen uspeh ♪
1924.      kolišévka  -e ž (ẹ̑) geogr. večja kraška kotanja, navadno z navpičnimi stenami: vrtače in koliševke ♪
1925.      koloséj  -a m (ẹ̄) pri starih Rimljanih velikemu amfiteatru podobna stavba: graditi kolosej / Kolosej taka stavba v Rimu ♪

   1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001