Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (1.626-1.650)



  1.      heterodóksen  -sna -o prid. (ọ̑) rel. drugačen od pravega cerkvenega nauka: heterodoksni nauki; pren. heterodoksna podoba sveta
  2.      heteroseksuálen  -lna -o prid. () med. spolno nagnjen do oseb drugega spola: heteroseksualen odnos
  3.      hídroglíser  -ja m (-) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
  4.      hihetáti se  -ám se tudi -éčem se nedov., ẹ́) hihitati se: dekleti nista nič odgovorili, samo hihetali sta se
  5.      hihitáti se  -ám se tudi -íčem se tudi hihítati se -am se nedov., í; ) (pritajeno) z visokim glasom se smejati: dekleta so se polglasno hihitala; hihitati se od zadovoljstva; star. otroci na zapečku so hihitali hihitajóč se -a -e: hihitajoči se otroci; hihitajoč smeh
  6.      hihotáti se  -ám se tudi -óčem se nedov., ọ́) knjiž. hihitati se: tem porogljivim besedam se je samo hihotal
  7.      hílusen  -sna -o () pridevnik od hilus: hilusne bezgavke
  8.      hípersenzibilizácija  -e ž (-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije
  9.      šen  -šna -o prid. () nanašajoč se na hišo: hišni prag, vogel / hišni gospodar, lastnik / hišna dela; manjša hišna popravila / hišna centralna kurjava / povabili so vse hišne prijatelje / hišni pes pes, ki se goji v stanovanju, zlasti za družbo, zabavo; hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši; hišni svet izmed stanovalcev izvoljen samoupravni organ; hišni telefon; hišni zdravnik; hišna goba rastlina zajedavka, ki uničuje vlažen vgrajen les; hišna pomočnica gospodinjska pomočnica; hišna številka; hišno ime ime hiše, domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; hišna vrata glavna, vhodna vrata hiše, zgradbeiron. v stanovanju je našel hišnega prijatelja ženinega ljubimca; ekspr. v razpredelnico je napisal same hišne številke izmišljene, nepravezool. hišni pajek pajek, ki prede lijakaste mreže po kotih, Tagenaria domestica; hišna miš
  10.      hiševánje  -a s () glagolnik od hiševati: dobro, slabo hiševanje
  11.      hiševáti  -újem nedov.) star. biti gospodar, gospodariti: hiševal je na dveh gruntih
  12.      hitropísec  -sca m () 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: samostanski hitropisec 2. redko stenograf: hitropisec zapisuje pogovor
  13.      hladnodúšen  -šna -o prid.) knjiž. hladnokrven, hladen: hladnodušen človek / hladnodušno vedenje
  14.      hlépkati se  -am se nedov. (ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcati se: Včeraj se mi je vse popoldne hlepkalo (A. Kraigher)
  15.      hlépniti se  -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) nar., s smiselnim osebkom v dajalniku kolcniti se: Vsake tri korake se mi je hlepnilo (A. Kraigher)
  16.      hohotáti se  -ám se in -óčem se nedov., ọ́) glasno, z nizkim glasom se smejati: vsa četa se je hohotala; tako se je hohotal, da ni mogel spregovoriti hohotajóč se -a -e: hohotajoč se je opazoval prizor; hohotajoč smeh
  17.      homoseksuálec  -lca m () kdor čuti spolno nagnjenje do oseb istega spola
  18.      homoseksuálen  -lna -o prid. () spolno nagnjen do oseb istega spola: homoseksualen moški / homoseksualen odnos
  19.      homoseksuálnost  -i ž () spolna nagnjenost do oseb istega spola: bil je obremenjen s homoseksualnostjo
  20.      hréniti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni
  21.      hŕšiti se  -im se nedov.) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši
  22.      hrústiti se  -im se nedov.) star. hvaliti se, bahati se: zmeraj se hrusti s svojo močjo / kaj se ustiš in hrustiš
  23.      hrúšev  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na hruško: hrušev les; hruševo drevje / hruševi krhlji / hrušev sok; hruševa voda ♦ agr. hrušev škrlup škrlup, ki se kaže na listih kot črno zelenkaste pege, na sadovih pa kot temne kraste; hruševa pršica pršica, ki povzroča zelenkasto rumene nabrekline, zlasti na listih hruševih sadik
  24.      hrúševec  -vca m (ú) mošt ali žganje iz hrušk: kuhati hruševec; sod hruševca
  25.      hruševína  in hrúševina -e ž (í; ú) hrušev les: miza iz hruševine

   1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA