Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (1.576-1.600)


  1.      goloseménka  -e ž (ẹ̑) nav. mn., bot. cvetnice, ki nimajo plodnice, Gymnospermae ♪
  2.      gólšec  -šca [u̯š] m (ọ̑) bot. rastlina s celimi, nazobčanimi listi in zelenkastimi cveti, Mercurialis: enoletni golšec ♪
  3.      gólšen  -šna -o [u̯š] (ọ̄) pridevnik od golša: golšno tkivo ♪
  4.      goropísen  -sna -o prid. (ȋ) geogr. orografski: goropisni prikaz ♪
  5.      gorostásen  -sna -o prid. (ā) star. velikanski, orjaški: bil je resnično gorostasen človek / gorostasna prirodna katastrofa // ekspr. nemogoč, neverjeten: o njej je govoril najbolj gorostasne stvari; gorostasna trditev / gorostasna laž / gorostasen prizor strahoten, grozoten ♪
  6.      góseln  -a -o [sǝl] (ọ̑) pridevnik od gosli: goselni lok ♪
  7.      góselnik  -a [sǝl] m (ọ̑) redko škatla za violino: črn goselnik ♪
  8.      gosénica  -e ž (ẹ̑) 1. drobna žival mehkega valjastega telesa, navadno poraslega z dlačicami: gosenica leze, se zabubi; gosenice žrejo listje; obirati gosenice z zelja; zelene gosenice 2. nizko škodljiv, ničvreden človek: on je zajedavska gosenica 3. nav. mn., teh. brezkončna jeklena veriga iz plošč, ki se premika okrog vrste koles pri terenskih vozilih, gradbenih strojih: po cesti so ropotale gosenice; tankovske gosenice; sledovi traktorskih gosenic; škripanje gosenic ◊ vet. bolezen med parklji pri govedu in ovcah; zool. ličinka metulja ♪
  9.      goséničar  -ja m (ẹ̑) 1. motorno vozilo z gosenicami: oklopni, transportni goseničar; traktor goseničar; sprejmemo več traktoristov za delo z goseničarji 2. zool. žuželka, ki zalega jajčeca v gosenice in jih tako uničuje, Apanteles: kapusov goseničar ♪
  10.      goséničarka  -e ž (ẹ̑) zool. žuželka, katere ličinke se zajedajo v gosenice in jih tako uničujejo, Tachina ♪
  11.      goséničast  -a -o prid. (ẹ̑) podoben gosenici: goseničasta oblika ♦ tekst. goseničasti sukanec okrasni sukanec iz dveh raznobarvnih niti, zasukanih druga okoli druge ♪
  12.      goséničav  -a -o prid. (ẹ̑) redko poln gosenic: letos je zelje goseničavo ♪
  13.      goséničen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: gosenična kislina / gosenično vozilo ♪
  14.      goséničji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na gosenice: goseničji zapredek; zeleno goseničje telo / goseničji traktor ♪
  15.      gostobeséden  -dna -o prid., gostobesédnejši (ẹ̑) ki (rad) z mnogo besedami, obširno govori, pripoveduje: gostobeseden človek; ni še slišal tako gostobesednih govornikov; nikdar ni bil gostobeseden / gostobeseden opis; gostobesedna hvala gostobesédno prisl.: gostobesedno pripovedovati ♪
  16.      gostobeséditi  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. gostobesedno govoriti, pripovedovati: gostobesedil ji je neumnosti; ona rada gostobesedi ♪
  17.      gostobesédje  -a s (ẹ̑) knjiž. gostobesedno govorjenje, pripovedovanje: na njeno molčanje je odgovorila z gostobesedjem / njegovi verzi so pretirano gostobesedje ♪
  18.      gostobesédnež  -a m (ẹ̑) ekspr. gostobeseden človek: nerada je poslušala tega gostobesedneža ♪
  19.      gostobesédnost  -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost gostobesednega: očitali so mu gostobesednost in razvlečenost / s svojo gostobesednostjo je skrbel za kratkočasje ♪
  20.      gostosévci  -ev m mn. (ẹ̑) večja skupina zvezd v ozvezdju Bika: ravnal se je po mesecu in gostosevcih ♪
  21.      gradáše  -dáš ž mn. (á ȃ) obrt. priprava za česanje volne ♪
  22.      grandseigneur  -a in -ja [gransenjêr] m (ȇ) knjiž., ekspr. dostojanstven, odličen človek: prevelik grandseigneur je, da bi storil kaj takega; ima se za grandseigneura ♪
  23.      grandseigneurski  -a -o [gransenjêr-] (ȇ) pridevnik od grandseigneur: grandseigneurska širokopoteznost ♪
  24.      grášec  -šca m (ȃ) zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium ♪
  25.      grášek  -ška m (ȃ) manjšalnica od grah ♪

   1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA