Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (151-175)



  1.      segréti  -gréjem [sǝg in seg] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj toplo, vroče: sonce je segrelo zrak; segreti hrano, vodo; segreti do vrelišča, na sto stopinj; segreti na štedilniku, v peči / segreti motor ● ekspr. predstava jih ni segrela navdušila; ekspr. še stola ni segrel, pa že gre ostal je malo časa segréti se 1. postati topel, vroč: voda se je segrela / stroj se je preveč segrel 2. dobiti občutek toplote: ko se je segrel, je slekel plašč; segreti se s hojo segrét -a -o: segret zrak; pločnik je že ves segret; segreta igla; pražiti čebulo na segretem olju
  2.      segrétje  -a [sǝg in seg] s (ẹ̑) glagolnik od segreti: segretje vode, zraka / segretje motornih delov
  3.      segreválen  -lna -o [sǝg in seg] prid. () nanašajoč se na segrevanje: segrevalne naprave / segrevalna tehnika
  4.      segrévanje  -a [sǝg in seg] s (ẹ́) glagolnik od segrevati: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja ♦ elektr. indukcijsko segrevanje; teh. infrardeče segrevanje na osnovi infrardeče svetlobe
  5.      segrévati  -am [sǝg in seg] nedov. (ẹ́) delati kaj toplo, vroče: sonce segreva ozračje; segrevati hrano, vodo; segrevati jeklo nad devetsto stopinj; segrevati v pokriti posodi / segrevati peč / segrevati prostore ogrevati segrévati se postajati topel, vroč: zrak se počasi segreva / motor se preveč segreva
  6.      seguidílla  -e [segidilja] ž () muz. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo // skladba za ta ples: zaigrati seguidillo ◊ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu
  7.      sehlíca  in hlica -e [prva oblika sǝh] ž (í; ẹ̄) bot. manjša užitna lističasta goba s tankim žilavim betom, Marasmius: nabirati sehlice / dišeča sehlica
  8.      sehniti  ipd. gl. sahniti ipd.
  9.      izmičen  -čna -o [sejz-] prid. (ẹ́) nanašajoč se na potres, potresen: seizmični sunki, valovi; seizmična aktivnost / seizmično področje / seizmična karta Jugoslavije / seizmična merjenja izmično prisl.: seizmično varno ozemlje
  10.      izmičnost  -i [sejz-] ž (ẹ́) lastnost, značilnost seizmičnega: seizmičnost Balkanskega polotoka / karta seizmičnosti
  11.      seizmográf  -a [sejz-] m () priprava za ugotavljanje, merjenje potresnih sunkov, potresomer: seizmograf je zapisal več potresnih sunkov; seizmološka postaja je dobila nov seizmograf; pren., ekspr. pesnik je najobčutljivejši seizmograf svojega časa
  12.      seizmográfski  -a -o [sejz-] prid. () nanašajoč se na seizmograf: seizmografske krivulje / seizmografska postaja seizmološka postaja / ekspr. seizmografska natančnost zelo velika seizmográfsko prisl.: seizmografsko občutljivo doživljanje
  13.      seizmográm  -a [sejz-] m () grafični prikaz potresnih sunkov: analizirati seizmogram
  14.      seizmológ  -a [sejz-] m (ọ̑) strokovnjak za seizmologijo: nova odkritja seizmologov; seizmologi in geologi
  15.      seizmologíja  -e [sejz-] ž () veda o potresih, potresoslovje: ukvarjati se s seizmologijo / osnove moderne seizmologije
  16.      seizmolóški  -a -o [sejz-] prid. (ọ̑) nananašajoč se na seizmologijo: seizmološki strokovnjak / seizmološke meritve; seizmološke naprave / seizmološka karta / seizmološka postaja
  17.      seizmométer  -tra [sejz-] m (ẹ̄) priprava za merjenje potresnih sunkov
  18.      ja  -e ž (ẹ́) 1. srečanje določene skupine ljudi, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: seja je trajala štiri ure; preložiti, sklicati, voditi sejo; udeležiti se seje; na seji so obravnavali in sprejeli nov program dela; seja upravnega odbora / odprta, zaprta, publ. ločena seja; plenarna seja centralnega komiteja; razširjena seja predsedstva; skupna seja vseh zborov skupščine; slavnostna seja; žalna seja 2. star. sedenje: noge so ji omrtvele od seje; komaj so našli prostor za sejo
  19.      sejáč  -a m (á) nar. sejalec: orači in sejači / sejač sovražnosti
  20.      sejáča  -e ž (á) nar. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju; sejalnica: stopal je po njivi z veliko slamnato sejačo
  21.      sejálec  -lca [c] m () 1. kdor seje: najeti sejalce; sejalec jarin / sejalec peska // ekspr. kdor kaj širi, razširja, povzroča: sejalec razdora, upora 2. grad. stroj za sejanje: sejalec za malto
  22.      sejálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na sejanje1: posejati seme v sejalne zabojčke / sejalne naprave / sejalni stroj
  23.      sejálka  -e [k] ž () ženska, ki seje: spretne sejalke / sejalka moke; pren., ekspr. sejalka ljudske izobrazbe
  24.      sejálnica  -e [drugi pomen n tudi ln] ž () 1. stroj za sejanje: sejati žito s sejalnico / ročna sejalnica 2. okrogla ali podolgovata košara za seme pri sejanju: plesti sejalnice; nasuti pšenico v sejalnico
  25.      sejálnik  -a m () agr. stroj za sejanje: s sejalnikom je hitro posejal / traktorski sejalnik

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA