Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (1.501-1.525)



  1.      enakomíseln  -a -o [sǝl] prid. () ki je enakih misli, enakega prepričanja: enakomiselni ljudje
  2.      enakoósen  -sna -o prid. (ọ̑) geom. ki ima enako dolge osi: enakoosna hiperbola
  3.      enákšen  -šna -o prid. (ā) redko enak: razdeliti na enakšne dele / ljudje enakšnih nazorov / dobiti enakšen vtis; iz enakšnih razlogov
  4.      encistírati se  -am se dov. in nedov. () biol. v neugodnih življenjskih razmerah se obdati s trdnim ovojem: evglena se encistira encistíran -a -o: encistirana pražival
  5.      ênobeden  -dna -o prid. (ē-ẹ̑) ki obstoji iz ene besede: enobesedni odgovor
  6.      enodúšen  -šna -o prid.) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enodušna sodba; enodušno odobravanje / poslušalci so ga prekinili z enodušnim smehom / v tem je bil ves razred enodušen enodúšno prisl.: enodušno so pozdravili ustanovitev organizacije; enodušno so zahtevali svobodo
  7.      ênoglásen  -sna -o prid. (ē-ā) muz. komponiran za en glas: enoglasna melodija / enoglasno petje ênoglásno prisl.: enoglasno peti
  8.      enoglásen  -sna -o prid. (á ā) ki vsebuje, izraža isto mnenje: enoglasna sodba; enoglasno pričevanje prič / njihov odgovor je bil enoglasen / enoglasna izvolitev soglasna enoglásno prisl.: bil je enoglasno izvoljen
  9.      ênomésečen  -čna -o prid. (ē-ẹ̑) 1. ki traja en mesec: enomesečno delo 2. star en mesec: enomesečno tele
  10.      enomíseln  -a -o [sǝl] prid. () star. 1. ki je enakih, istih misli: prijatelja sta bila enomiselna 2. enopomenski: enomiseln izraz
  11.      ênoósen  -sna -o prid. (ē-ọ̑) teh. ki ima dve kolesi na eni osi: enoosni priklopniki / enoosni traktor ♦ min. optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak
  12.      ênod  in ênod -éda m (ē-ẹ̑; ē- ē-ẹ́) šport. vozilo z enim sedežem, zlasti za sankanje, bob in kajak: enosedi in dvosedi / tekmovanje enosedov
  13.      ênodežen  -žna -o prid. (ē-ẹ̑) ki ima en sedež: enosedežni čoln; enosedežno letalo
  14.      ênodežnica  -e ž (ē-ẹ̑) osebna žičnica, ki ima na določeni razdalji nameščen po en sedež
  15.      ênodežnik  -a m (ē-ẹ̑) vozilo z enim sedežem: pilotirati enosedežnik; veslo za enosedežnik
  16.      ênoseménski  -a -o prid. (ē-ẹ̑) bot., v zvezi enosemenski plod plod, ki ima samo eno seme
  17.      ênosmíseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki se da razumeti na en način: opis delovanja stroja mora biti enosmiseln / enosmiselna beseda enopomenska ênosmíselno prisl.: enosmiselno določiti pravilo
  18.      ênovêseln  -a -o [sǝl] prid. (ē-) ki ima eno veslo: enoveselni čoln
  19.      ej  -a m (ẹ̑) lit. živahno pisano literarno delo, navadno o kakem kulturnem problemu: pisati eseje; filozofski, literarni esej; esej o umetnosti; knjiga esejev
  20.      esejíst  -a m () kdor piše eseje: bil je pisatelj, kritik in esejist; odličen esejist
  21.      esejístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na esej ali esejistiko: kritični in esejistični spisi / esejističen jezik; esejistična obravnava vprašanja / esejistična proza esejístično prisl.: esejistično pisan življenjepis
  22.      esejístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je esej: gojiti esejistiko; ukvarjati se z esejistiko; gledališka, literarnozgodovinska esejistika // esejistična dela, eseji: svojo esejistiko je izdal v debeli knjigi
  23.      enca  -e ž (ẹ̑) 1. koncentrirana naravna ali umetna snov, ki ima karakterističen vonj ali okus: limonina, rumova esenca; močna esenca; tovarna esenc / kisova esenca / smrekova esenca 2. filoz. kar opredeljuje kaj, da je to, kar je; bistvo
  24.      esenciálen  -lna -o prid. () knjiž. bistven: esencialni del njegove umetnosti; esencialna sestavina česa
  25.      er  -a m () nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke: Leninove teze proti eserom

   1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA