Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

se (1.401-1.425)


  1.      dresêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dreserje ali dresuro: bila je v dreserskih hlačah in škornjih / dreserske metode ♪
  2.      dréti se  dêrem se nedov., deríte se; dŕl se (ẹ́ é) ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom: nikar se ne deri; dreti se na ves glas; dere se kot sraka, kot žerjav / v kotu gostilne se je drl gramofon // zelo glasno jokati: otrok se kar naprej dere; drl se je, ko da bi ga kdo iz kože deval // grobo, glasno koga oštevati: vsi so se drli nanj; brez vzroka se je drl nad menoj ♪
  3.      drevésen  -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na drevo ali drevje: drevesni vrhovi so se pripogibali v vetru; drevesna krona, krošnja, skorja; drevesna duplina; drevesno deblo / drevesni lišaj; drevesne gobe; drevesne bolezni / drevesne sadike; zasaditi hitro rastoče drevesne vrste ♦ agr. drevesni kolobar zrahljana zemlja okrog drevesa; gozd. drevesna meja nadmorska višina, do katere še raste drevje; zool. drevesne kače ♪
  4.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
  5.      dŕsen  -sna -o tudi -ó prid. (r̄) 1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca: cesta je bila zvožena in drsna; vzpenjala sta se po strmem, drsnem pobočju; pren. ta teorija se giblje na precej drsnem področju 2. nanašajoč se na drsenje: drsna ploskev smuči / karnise z drsnimi tiri; kuhinjske omare z drsnimi vrati ◊ aer. drsni let spuščanje jadralnega ali motornega letala pri odvzetem plinu pod najmanjšim možnim kotom; elektr. drsni obroč kovinski obroč, po katerem teče električni tok v rotor ali iz njega; drsni upor upor z drsnikom za spreminjanje električne upornosti; grad. drsni opaž premični opaž, ki se uporablja pri gradnji večjih betonskih zgradb; teh. drsni ležaj ležaj, pri katerem je med vrtečim se in mirujočim delom samo plast maziva drsnó prisl., v povedni rabi: zjutraj je bilo zelo drsno ♪
  6.      drsênje  -a s (é) glagolnik od drseti: drsenje in kotaljenje; drsenje plaza v dolino / slišalo se je škripanje in drsenje vrvi / drsenje čolna po morski gladini / posipanje s peskom preprečuje drsenje / drsenje v propad ♦ avt. drsenje avtomobila gibanje vozila z blokiranimi kolesi v določeni smeri ali iz nje ♪
  7.      drséti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi: deblo je nekaj časa drselo, nato pa se je začelo valiti; ploščica drsi po žlebu; namazane smuči rade drsijo / drseti po klancu / pero drsi po papirju // lahkotno se premikati po gladki površini: čoln neslišno drsi po gladini / po mestnih ulicah drsijo velike limuzine / po licih so mu drsele solze tekle, polzele; pren. njegov pogled je drsel po obrazih prisotnih // drseč se spuščati, padati: sneg drsi s streh; kaplje drsijo z vej; pren. teža skrbi mu je drsela z ramen 2. brezoseb. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi biti v nevarnosti padca: v teh čevljih mi drsi; na poledenelem pločniku zelo drsi 3. ekspr., navadno v zvezi z v hitro se bližati čemu slabemu: drseti v propad / vedno bolj drsi v dolgove drsèč -éča -e: mirno drseč čoln; drseči koraki; prisl.: drseče se premikati ♪
  8.      drstíti se  -ím se nedov. (ȋ í) razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic: postrvi se že drstijo drstíti redko poditi, preganjati: kuna je drstila veverico po krošnjah dreves ♪
  9.      drvájsati se  -am se nedov. (ȃ) nar. dolenjsko, slabš. poditi se, divjati: otroci se drvajsajo po vasi / kod si se pa ves dan drvajsal se potepal, hodil ♪
  10.      drvosèk  in drvosék -éka m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva: gost drvosek 2. zastar. drvar: zagoreli drvoseki ♪
  11.      drvóšec  -šca m (ọ́) nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva: iti v drvošec napravljat drva // gozd sploh: temni smrekovi drvošci ♪
  12.      duelírati se  -am se nedov. (ȋ) knjiž. dvobojevati se: žalitev ga je tako razjezila, da se je hotel kar duelirati ♪
  13.      dúšati se  -am se nedov. (ū) ekspr. 1. hrupno zagotavljati, zatrjevati: kar naprej se duša, da ni nikomur nič dolžen; dušal se je in prisegal, da se kaj takšnega ne bo več zgodilo 2. pridušati se, preklinjati: dušal se je, da je bilo več kletvic kot pa besed ♪
  14.      dušebrížen  -žna -o prid. (ȋ) nav. šalj. ki izraža skrb za duše: dušebrižna beseda / dušebrižno delo ♪
  15.      dušebrížnik  -a m (ȋ) nav. šalj. duhovnik, župnik: dušebrižniki in vzgojitelji ♪
  16.      dušebrížništvo  -a s (ȋ) nav. šalj. opravljanje duhovniškega poklica: dušebrižništvo mu je delalo velike skrbi / posvetiti se dušebrižništvu ♪
  17.      dúšec  -šca m (ȗ) agr. neprijeten vonj soda ali vina v njem: vino ima dušec ♪
  18.      dušegréjka  -e ž (ẹ̑) v ruskem okolju, nekdaj ženska jopica brez rokavov in gumbov: ženske so pletle nogavice in dušegrejke; dekle v nedeljski dušegrejki ♪
  19.      dušegúbka  -e ž (ȗ) med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini: človeštvo ne bo pozabilo nacističnih krematorijev in dušegubk ♪
  20.      dúšek  -ška m (ū) 1. star. požirek: po prvem dušku je nehal piti / pije v dolgih duških 2. zastar. vdih: z globokimi duški je vdihaval hladni jutranji zrak // zrak, sapa: na stopnicah se je ustavljala in zajemala dušek; v prsih mu je vrelo, ni mogel do duška 3. zastar. odprtina, luknja za zračenje; dušnik: dušek v hlevu // luknja, preduh: voda je iskala le duška, da se razlije po dolini / sod nima duška, odbij mu veho ● ekspr. dati duška svoji jezi, veselju sproščeno izraziti svojo jezo, veselje; izpiti, izprazniti kozarec na dušek, v dušku ne da bi se vmes oddahnil; prebrati roman na dušek zelo hitro; star. preklinja na vse duške zelo, hudo ♪
  21.      dúšen  -šna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na duša 1: skrbeti za dušni in telesni blagor / dušni mir; dušno zdravje / star. dušni pastir duhovnik, župnik 2. zastar. duševen: dušni napor; dušno trpljenje / ima veliko dobrih dušnih lastnosti; po dušnih zmožnostih ga prekaša 3. zastar. duhoven: prenesti spopad na dušno področje / živi bogato dušno življenje dúšno prisl.: uničil ga je dušno in telesno ♪
  22.      dušênje  -a s (é) glagolnik od dušiti: moriti čebele z dušenjem / dušenje iniciative podrejenih / dušenje zvoka / dušenje zelenjave, mesa ♦ fiz. časovno manjšanje amplitude pri nihanju ♪
  23.      dušeslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za psihologijo; psiholog: razvil se je v pomembnega dušeslovca / dober pisatelj je tudi dober dušeslovec ♪
  24.      dušeslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na dušeslovje; psihološki: dušeslovna študija / dušeslovna analiza ♪
  25.      dušeslóvje  -a s (ọ̑) veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija: bil je strokovnjak v dušeslovju; eksperimentalno, sodobno dušeslovje ♪

   1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA