Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (1.301-1.325)
- devétdesetlétnik -a m (ẹ̑-ẹ̑) devetdeset let star moški: častitljiv devetdesetletnik ♪
- devétindevétdeset -ih štev. (ẹ̑-ẹ̑) 1. izraža število ali številko devetindevetdeset [99]: jeseni bo star devetindevetdeset let; Tržaška cesta 99 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: za nepoštenost [je] razlogov devetindevetdeset, za poštenost pa komaj eden (I. Cankar) ♪
- dezinsékcija -e ž (ẹ́) sistematično uničevanje, zatiranje mrčesa: opravili so dezinsekcijo na poplavljenem področju; naprave, podjetje za dezinsekcijo ♪
- dezinsekcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dezinsekcijo: dezinsekcijski aparat; dezinsekcijsko sredstvo / dezinsekcijski postopek ♪
- dezinséktor -ja m (ẹ́) kdor opravlja dezinsekcijo: kvalificiran dezinsektor ♪
- dezinteresírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) knjiž. nehati se zanimati, ne zanimati se za kaj: vodilni politični kadri se ne smejo dezinteresirati za gospodarska vprašanja dezinteresíran -a -o: biti dezinteresiran; taka politika je napravila iz ljudi apatično in dezinteresirano čredo ♪
- diesel ipd. gl. dizel ipd. ♪
- diseminácija -e ž (á) med. razširjenje bolezenskih klic po telesu ♪
- disertácija tudi dizertácija -e ž (á) znanstvena razprava za dosego doktorskega naslova: delati, napisati disertacijo; disertacija s področja dialektologije / doktorska disertacija ♦ šol. braniti disertacijo pred komisijo zagovarjati disertacijo ♪
- disertacíjski tudi dizertacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disertacijo: disertacijska tema / disertacijsko delo ♪
- distancírati se -am se dov. in nedov. (ȋ) publ. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: precej udeležencev se je distanciralo od uvodnega govora; distancirati se od politike sile / z begom v preteklost se hoče distancirati od vsega distancírati teh. narediti razmik, razmakniti: distancirati konstrukcijske elemente ♪
- dišéčina tudi dišečína -e ž (ẹ̄; í) zastar. dišava: dodati vinu različne dišečine / trgovec z dišečinami ♪
- dišéčnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost dišečega: dišečnost vrtnic ♪
- divertissement -a [-smá -ja] m (ȃ) kor. skupek kontrastnih baletnih točk kot vložek v predstavi ali kot samostojno baletno delo ♪
- díviti se -im se nedov. (ȋ ȋ) zastar. čutiti in izražati občudovanje; čuditi se: vsi so se divili njegovi hrabrosti; diviti se lepoti slike ♪
- dlésen -sni ž (ẹ̑) nav. mn. sluzničasto tkivo, ki pokriva del čeljusti ob zobeh: bolijo me dlesni; brezzobe dlesni; gornja dlesen; krvavitev iz dlesni ♪
- dobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) natančno ponovljen od besede do besede: dobeseden zapisnik pričanja; dobesedna ponovitev stavka / dobesedni prevod prevod, ki se popolnoma ujema s predlogo, z originalom / ekspr. junaštvo v dobesednem smislu dobesédno prislov od dobeseden: dobesedno navajati, ponoviti, prevajati ∙ jemati, razumeti kaj dobesedno natanko tako, kot je rečeno ali zapisano // ekspr. poudarja trditev: za osvoboditev je žrtvoval dobesedno vse; tako se je potil, da je dobesedno lilo z njega ♪
- dobesédnost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost dobesednega: dobesednost prevoda ♪
- dobičkanôsen -sna -o prid., dobičkanôsnejši (ó ō) ki prinaša dobiček, korist: dobičkanosno podjetje ♪
- dobičkonôsen -sna -o prid., dobičkonôsnejši (ó ō) ki prinaša dobiček, korist: poiskal si je zelo dobičkonosen posel; dobičkonosna kupčija; naložiti denar v dobičkonosno podjetje / izbral si je dobičkonosen poklic ♪
- doboríti se -ím se dov., dobóril se (ȋ í) knjiž. 1. z bojem priti do česa, doseči kaj: doboriti se do enakopravnosti; doboriti se na položaj 2. redko končati boj: doborila sem se ♪
- dobríkati se -am se nedov. (ȋ) izkazovati komu prijaznost, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost: ni njegova navada, da bi se dobrikal; zaman se ji dobrikaš; toliko časa se mu je dobrikal, da je privolil / pes se mi dobrika dobrikajóč se -a -e: pes se je dobrikajoč stisnil h gospodarju; spregovoriti z dobrikajočim se glasom ♪
- dobrodôšel -šla -o [ǝu̯] prid. (ó) 1. čigar prihoda je kdo vesel: dobrodošel gost; vedno boš dobrodošel v naši hiši; kamor pride, je dobrodošel; opustila je obiske, ker je čutila, da ni več dobrodošla / kot pozdrav dobrodošli, kar vstopite 2. ki se da uporabiti, izkoristiti: vsak izgovor mu je dobrodošel; dobrodošla priložnost / nova izdaja pesmi je kar dobrodošla ♪
- dobrodúšen -šna -o prid. (ū ȗ) ki je mirne, nerazburljive, prijazne narave: dobrodušen človek / govorila je z dobrodušnim nasmehom; dobrodušen obraz / dobrodušna šala dobrodúšno prisl.: dobrodušno spregovoriti; dobrodušno vesel značaj ♪
- dobromíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. ki dobro, pošteno misli: dobromiselni ljudje tega niso mogli verjeti ♪
1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401