Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
se (1.151-1.175) 
- brezsèn -snà m (ǝ̏ ȁ) knjiž., redko stanje brez sna: vso noč je v brezsnu ždel v naslonjaču ♪
- brezsénčen -čna -o prid. (ẹ̑) ki je brez sence: brezsenčno dvorišče / brezsenčne oljke ♪
- brezsénčje -a s (ẹ̑) knjiž., redko kraj, prostor brez sence: hoditi po brezsenčju in prahu ♪
- brezsénčnost -i ž (ẹ̑) značilnost brezsenčnega kraja, prostora ♪
- brezslíšen -šna -o prid. (í ȋ) neslišen: dihanje je bilo skoro brezslišno brezslíšno prisl.: brezslišno je odšla ♪
- brezsmíseln -a -o [sǝl] prid. (ȋ) ki je brez smisla, smiselne urejenosti: ta odstavek je v prevodu brezsmiseln; brezsmiselno govorjenje duševnega bolnika // ki je brez možnosti za uspeh: brezsmiseln boj ♪
- brezsmíselnost -i [sǝl] ž (ȋ) lastnost, značilnost brezsmiselnega: občutil je brezsmiselnost njegovih besed ♪
- breztelésen -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je brez telesa, nesnoven: breztelesen duh; breztelesne sence // ki je brez občutka telesa: sproščen je, breztelesen; sam.: plesalka je bila nekaj breztelesnega ♪
- brezuspéšen -šna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki je brez uspeha: brezuspešen boj; tolažba je ostala brezuspešna; brezuspešno delo; brezuspešna prizadevanja; pogajanja so bila brezuspešna ♦ jur. brezuspešna izvršba brezuspéšno prisl.: brezuspešno iskati; brezuspešno je poskušal zaspati ♪
- brezúšec -šca m (ȗ) redko človek brez ušesa, ušes ♪
- brezutéšen -šna -o prid. (ẹ̄) knjiž., redko neutešen, neutešljiv: brezutešen jok ♪
- brezvsebínski -a -o prid. (ȋ) knjiž. ki je brez (dobre) vsebine: brezvsebinske knjige / zveneče, brezvsebinske fraze; brezvsebinska gesla o domovini / bledi, brezvsebinski liberalizem ♪
- brezvsebínskost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost brezvsebinskega: brezvsebinskost filma ♪
- brgéše -géš ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. bregeše ♪
- brígati se -am se nedov. (ȋ) pog. 1. skrbeti za kaj: za živino se briga oče; kdo se bo poslej brigal za otroke 2. zanimati se, meniti se za kaj: za politiko se ne briga / ekspr.: malo se brigam, kaj pravijo ljudje; kdo se briga zanjo! briga se za njegovo prepoved! zame se briga kakor za lanski sneg nič brígati pog. 1. tikati se česa: vtika se v stvari, ki ga nič ne brigajo 2. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: briga jih! briga me! briga jih, če vse propade; če je užaljen,
nas presneto malo briga / ti me prav malo brigaš; to me nič ne briga; brigate me vi vsi skupaj! ♪
- brónsen -sna -o in brónzen -zna -o (ọ̑) pridevnik od bronsa: bronsna barva; prim. brónčen ♪
- brstíti se -ím se nedov. (ȋ í) 1. redko brsteti: drevo se brsti 2. nar. koroško bahati se: brstila sta se, koliko dreves sta že podrla ♪
- brúseljski -a -o [sǝl] prid. (ú) nanašajoč se na Bruselj: bruseljske znamenitosti ♦ obrt. bruseljska čipka šivana ali klekljana čipka iz zelo tankega sukanca in z bogatimi, baročnimi vzorci ♪
- brúsen -sna -o prid. (ȗ) ki je za brušenje: brusni kamen, papir, stroj; brusna plošča / brusno olje ♦ les. brusni les les za pridobivanje lesovine ♪
- brúšenje -a s (ú) glagolnik od brusiti1: a) brušenje britve, sekire b) brušenje stekla, umetnega kamna; fino brušenje; stroj za brušenje / brušenje zoba c) brušenje stila / brušenje divjega petelina ♪
- brzopísec -sca m (ȋ) 1. v starem in srednjem veku pisar, ki uporablja tahigrafijo: na dvoru so imeli spretne brzopisce 2. zastar. stenograf: brzopisec zapisuje pogovor ♪
- brzopísen -sna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na brzopis: arheolog je razrešil brzopisna znamenja / brzopisne okrajšave ♪
- búkati se -am se nedov. (ū ȗ) navadno v zvezi s svinja kazati nagnjenje za parjenje; goniti se: svinja se buka ♪
- búkselj -na tudi -slja [sǝl] m (ú) ekspr. neumen, omejen človek: kakšen bukselj je ta človek / kot psovka tega bukseljna pa tudi ni od nikoder! ♪
- búniti se -im se nedov. (ú ȗ) neustalj. upirati se, puntati se: delavci se bunijo / pog., ekspr. kaj se pa buniš! ♪
1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 
