Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

scene (51-75)


  1.      ígelnica  -e [gǝl] ž (ȋ) tekst. del pletilnega stroja, v katerem so nameščene igle: premična, toga igelnica ♪
  2.      izdivjáti se  -ám se tudi zdivjáti se -ám se dov. (á ȃ) 1. prenehati divjati: burja, nevihta se je izdivjala; vihar se še ni izdivjal / boj se je izdivjal 2. s tekanjem, skakanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: konji so se izdivjali / ekspr. otroci so odšli na dvorišče, da bi se izdivjali 3. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: na izletu se je izdivjal; naj se izdivja, dokler je mlad ∙ ekspr. izdivjal se je pred zakonom spolno izživel izdivjáti tudi zdivjáti knjiž., redko burno, brez pridržkov izraziti svoja čustva: izdivjal je svoje navdušenje / izdivjal se je nad njim; prim. zdivjati ♪
  3.      izkorístiti  -im dov. (í ȋ) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo vreme so izkoristili za izlet 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: izkoristiti stroje / izkoristiti gorivo 3. napraviti, da kaj prinese ugodnosti: izkoristil je trenutni položaj na tržišču in prodal zalogo / izkoristil je položaj in pobegnil ♦ šport. izkoristiti enajstmetrovko doseči gol z enajstmetrovke // napraviti, da kaj neupravičeno prinese ugodnosti: izkoristiti službeni položaj / izkoristiti dolžnika ● izkoristiti gozd uporabiti ga v gospodarske namene izkoríščen -a -o: stroji niso dovolj izkoriščeni; vse možnosti še niso izkoriščene; za kmetijstvo izkoriščene površine ♪
  4.      izkoríščenost  -i ž (ȋ) značilnost izkoriščenega: dobra izkoriščenost počitniških domov; povprečna izkoriščenost stroja / elektrarne so dosegle že skrajno stopnjo izkoriščenosti ♪
  5.      iznoréti se  -ím se dov., iznôrel se (ẹ́ í) 1. z divjim, razposajenim tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: otroci so se iznoreli; pren., ekspr. vreme se je iznorelo 2. ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po sproščenem, zabavnem življenju: ob pustu se iznori staro in mlado; naj se iznori, dokler je mlad ♪
  6.      izžaréti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. prenehati žareti: žerjavica je izžarela 2. publ. oddati valove, delce: večina nevtronov izžari že v prvi sekundi / zaradi visokih temperatur izžari velik del sproščene energije v obliki toplote ♪
  7.      jezíčast  -a -o prid. (í) po obliki podoben jeziku: jezičasta deščica / jezičasta oblika ♦ bot. jezičasti cvet cvet v košku, ki ima venčne liste zraščene v enotno, jeziku podobno ploskev ♪
  8.      jêzik  -íka m (é í) 1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki // kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni 2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil // ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti // nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav 3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen // navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil 4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi // knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni 5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v marksističnem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme ● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost ◊ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; elektr. programski jezik umetni jezik za izražanje računalniških pragramov; programski jezik fortran; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jur. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; lingv. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list ♪
  9.      kardánski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: navt. kardanski sistem priprava iz obročev, ki omogoča, da v njej nameščene priprave ostanejo zmeraj v vodoravni legi; strojn. kardanski pogon pogon, ki ima kardansko gred; kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot; kardanska gred dvodelna gred s kardanskim zgibom v sredi ♪
  10.      káša  -e ž (á) 1. jed iz oluščenega prosa: kuhati, mešati kašo; zabeliti kašo z maslom / češpljeva kaša v kateri so slive; mlečna kaša kuhana na mleku / nadevati klobase s kašo s kuhanim pšenom / prosena kaša // redko oluščena zrna nekaterih žit ali jed iz takih zrn sploh: oprati, prebrati kašo / ajdova kaša; ječmenova kaša ješprenj; (prosena) kaša pšeno 2. s prilastkom gosta jed iz pretlačenega krompirja, sadja, zelenjave: jabolčna kaša; sadna kaša; redko krompirjeva kaša krompirjev pire, pire krompir 3. nav. ekspr. mešanica iz zdrobljene, zmlete snovi in tekočine: narediti iz mavca gosto kašo / zmešati cement, pesek in vodo v kašo; pren. vse njegovo pisanje je dolgočasna kaša 4. ekspr. neprijeten, zapleten položaj: to ti je bila kaša; potegniti, spraviti koga iz kaše; biti, znajti se v kaši / zabredli, zašli so v lepo kašo v zelo neprijeten, zapleten položaj / ne vmešavaj se v to kašo neprijetno, zapleteno zadevo ● star. ne bo več dolgo jedel kaše kmalu bo umrl; ekspr. ne boš (nam) kaše pihal delal težav v kaki stvari, se vmešaval; ekspr. lepo kašo nam je skuhal povzročil je, da smo v neprijetnem, zapletenem položaju; hodi kakor mačka okrog vrele kaše ne upa se lotiti jedra problema ◊ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa; med. barijeva kaša raztopina barijevega sulfata, ki se da pacientu pri rentgenskem presvetljevanju, slikanju prebavne cevi; meteor. babja kaša babje pšeno ♪
  11.      kázenski  -a -o [zǝn] prid. (ȃ) nanašajoč se na kazen ali kaznovanje: a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati; kazenska kolonija nekdaj področje zunaj domovine, kamor se pošiljajo kaznjenci v pregnanstvo ♦ šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška b) izdati kazenski nalog; kazenski predpis / sprožiti, uvesti, ustaviti kazenski postopek postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; kazenski pregon; kazenski proces; kazenski ukrep; kazenski zakonik zakonik, ki obsega sistematično razvrščene določbe materialnega kazenskega prava; kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; kazenska preiskava; kazenska sankcija; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij kázensko prisl.: kazensko odgovoren; bila je kazensko premeščena ♪
  12.      kléstje  -a s (ẹ̑) nav. ekspr. odkleščene veje: iti po klestje; smrekovo klestje ♪
  13.      kléščevje  -a s (ẹ́) nav. ekspr. odkleščene veje: na ognjišču je dogorevalo kleščevje ♪
  14.      klorofórm  -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan ♪
  15.      kocína  -e ž (í) trša dlaka, zlasti pri človeku: izpuliti kocino; roke je imel poraščene z dolgimi črnimi kocinami; kocine na bradi, prsih ♪
  16.      korístiti  -im nedov. (ȋ ȋ) 1. dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice: to nikomur ne koristi; kar enemu koristi, drugemu škoduje / telesne vaje koristijo za okrepitev organizma; to ji je malo koristilo 2. delati, da ima kdo od česa določeno vrednoto: rad bi ji koristil s svojim delom 3. neustalj. uporabljati, izkoriščati: za prevoz surovin koristijo železnico; prostori se že koristijo; koristiti se z izsledki znanosti / koristiti letni dopust / vozne olajšave lahko koristijo vsi učenci dobivajo, prejemajo koríščen -a -o: domovi ob morju so koriščeni le nekaj mesecev; dobro koriščene površine ♪
  17.      koríto  -a s (í) 1. podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine: v koritu je še dosti krme; leseno korito / svinjsko korito // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: zajeti vodo iz korita / šla je h koritu po vodo; pere pri koritu 2. kar je po obliki podobno koritu: po koritu je spuščal opeko s strehe / cvetlična korita; mlinsko korito; pomivalno, umivalno korito / žarg., navt. korito čolna, ladje trup 3. podolgovata naravna ali umetna vdolbina na zemeljski površini, po kateri teče voda; struga: v koritu pod hišo teče potok; izsušeno, razrito korito; korito hudournika / rečno, vodno korito ● slabš. še korita si ne pospravi sam postelje, ležišča; slabš. hitro je prišel do korita do donosne službe, uglednega položaja; slabš. se vidi, da je pri koritu da ima donosno službo, ugleden položaj ◊ alp. korito globoka vdolbina v skalovju, nastala zaradi delovanja tekoče vode, plazov; čeb. korito (čebelji) panj, izdolben iz kosa debla; fot. korito naprava, v kateri se kemično obdeluje fotografski material; gled. svetlobno korito pločevinasta naprava z žarnicami različnih barv za osvetljevanje scene ♪
  18.      koščén  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kost: koščeni izrastki / koščeno ogrodje / koščeni izdelki; nož s koščenim ročajem 2. ki ima zelo vidne, izstopajoče kosti: koščen obraz, prst; prijela ga je s svojo koščeno roko; koščeno lice / je visok in koščen človek / ekspr. koščen konj je s težavo vlekel voz zelo suh ◊ anat. koščeni labirint koščena, zunanja plast labirinta; koščeni polž spiralasto zaviti kanal koščenega labirinta; les. koščeni les zelo trd les koščéno prisl.: koščeno bele hiše ♪
  19.      koščénost  -i ž (ẹ̑) značilnost koščenega: koščenost obraza; koščenost in mišičavost ♪
  20.      krív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki se odklanja, izstopa iz osnovne smeri: kriva črta; vse ploskve so krive; ravnilo je proti koncu krivo / kriv gaber / za klobukom je nosil kriva peresa krivčke, krivce // ki je tak zaradi svojega namena: kriv nož; kriva sablja / v roki je držal krivo palico // ki nima naravne, pravilne oblike: kriv nos; imel je kriv prst; krive noge / ekspr. posušen in kriv starec 2. v povedni rabi ki je povzročil kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: te nesreče je on kriv; biti kriv smrti; oče je kriv za tako stanje; čutiti se krivega / ekspr.: sam si je kriv; jaz mu nisem kriv // ki stori, navadno nehote, kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: sodišče je odločilo, da je kriv 3. jur. ki ni v skladu z dejstvi: kriva obtožba, ovadba; krivo pričevanje; kriva izpoved / kriva prisega kriva izpoved zapriseženega / nastopil je kot kriva priča // ekspr., redko lažen, napačen: dobil je krive informacije; širiti krive vesti // raba peša ki vsebuje kaj, kar v določenem okolju ni priznano za pravo, pravilno: širiti krive nauke; krivi nazori / kriva vera za pripadnike določene krščanske veroizpovedi vera, ki je zaradi nepriznavanja kake dogme druga, drugačna / star. po deželi so hodili krivi preroki ● ekspr., redko kriv pogled sovražen, nenaklonjen; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; pesn. sreča kriva nesreča; ekspr. ti učiš pa krivo vero tvoji nazori, nauki niso v skladu z določeno ideologijo, normami, navadami krívo prisl.: krivo se držati; krivo govoriti, misliti; krivo me je razumel; krivo soditi človeka; krivo raščene noge krívi -a -o sam.: po krivem dolžiti; publ. spoznali so ga za krivega sodišče je odločilo, da je kriv ♪
  21.      krstník  -a m (í) star. krstitelj: krstnik in krščenec ♪
  22.      kŕščenka  -e ž (ŕ) ženska oblika od krščenec: v naročju je držala krščenko / bila je njegova krščenka ♪
  23.      kúmče  -ta s (ȗ) nar. krščen človek v odnosu do svojega botra; krščenec: deklica je bila njegovo kumče ♪
  24.      legát 1 -a m (ȃ) 1. rel. papežev odposlanec na kaki veliki verski prireditvi: legat na evharističnem kongresu; sprejem legata / papežev legat 2. pri starih Rimljanih pooblaščenec, odposlanec, namestnik v vojaških ali upravnih zadevah ♪
  25.      lóža 1 -e ž (ọ́) 1. majhen prostor z nekaj sedeži in posebnim vhodom, zlasti v gledališču: iz te lože se dobro vidi na oder; sedeti v loži; gledalci v ložah; imeti sedež v loži; pog. dobil je ložo ložni sedež, ložne sedeže / balkonske razvrščene v isti višini kot balkon, parterne lože razvrščene okoli parterja; lože I. reda razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami / novi gostinski lokal ima tudi nekaj lož za zaključene družbe separejev 2. manjši (zastekljen) prostor za vratarja: stopil je k loži, da bi dobil pojasnilo; vratarja ni bilo v loži / oddati hotelski ključ v vratarjevi, vratarski loži 3. zgod., navadno v zvezi framasonska, prostozidarska loža osnovna organizacijska enota framasonov: biti član framasonske lože // prostor za sestanke takih enot: sprejem novih članov v loži 4. redko enota organizacije sploh, zlasti tajne: zaupal mu je, ker je bil član iste lože ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA