Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sate (714-738)


  1.      razúmnica  -e ž (ȗ) ženska oblika od razumnik: ta pisateljica je velika razumnica ♪
  2.      razúmnik  -a m (ȗ) knjiž. kdor opravlja umsko, zlasti ustvarjalno delo: kritičen, napreden razumnik; večji del te literature je dostopen le razumnikom izobražencem; pisatelji, slikarji in drugi razumniki / prištevajo ga k največjim razumnikom tistega časa ♪
  3.      razvrstíti  -ím dov., razvŕstil (ȋ í) 1. narediti, da pride kaj kam tako, da tvori vrsto, vrste: razvrstiti stole / razvrstiti učence; ljudje so se razvrstili in začeli stopati dalje; vojaki so se razvrstili ob meji; avtomobilisti se morajo pred križiščem razvrstiti / razvrstiti se v sprevod; razvrstiti se v strelske vrste / razvrstiti lovce po gozdu razporediti 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razvrstiti gesla; urednik je razvrstil pisateljeve sestavke po kronološkem redu / razvrstiti tekmovalce po doseženih rezultatih 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razvrstiti šole po številu oddelkov / razvrstiti ljudi po njihovih lastnostih razvrščèn -êna -o: učenci so razvrščeni po uspehu; kosti so v telesu večinoma parno razvrščene; skrbno razvrščene knjige ♦ bot. spiralasto, vretenčasto razvrščeni listi ♪
  4.      reagírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati, izraziti odnos, stališče do tega dejstva; odgovoriti, odzvati se: vodstvo še ni reagiralo; reagirati na novico; reagirati na očitke z jokom; čustveno, instinktivno, ostro reagirati / reagirati s streljanjem, z žalitvijo odgovoriti, povrniti / telo reagira na cepljenje z vročino // z določenim dejanjem kot posledico določenega dejstva pokazati sposobnost čutenja, zaznavanja: ponesrečenec še reagira; reagirati na dotik / satelit na ukaze ne reagira več / publ. umetnost na te družbene probleme še ni reagirala // pokazati, da kaj deluje na kaj: na to gnojilo rastline hitro reagirajo / ne ve se, kako bo na nove predpise reagiralo tržišče ♦ fot. emulzija filma reagira na svetlobo 2. kem. zaradi medsebojnega učinkovanja ali pod vplivom toplote, svetlobe se spremeniti v snov z drugačnimi lastnostmi: fluor reagira tudi z žlahtnimi plini; lakmus reagira v tej raztopini kislo, nevtralno / ob takih pogojih reagirata dušik in vodik v amoniak ♪
  5.      redákcija  -e ž (á) 1. glagolnik od redigirati: zaključiti redakcijo časopisa, večernih poročil / izdati pisateljevo zbrano delo v redakciji znanega strokovnjaka; poveriti komu redakcijo besedila, pravilnika / jezikovna, stilna redakcija 2. vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica: prebrati končno redakcijo predloga; ohranila se je vrsta redakcij ♦ lingv. makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi 3. uredništvo: biti zaposlen v redakciji / filmska redakcija televizije; športna, zunanjepolitična redakcija; tehnična redakcija / redakcija je članek odklonila; sestanek redakcije / stopiti v redakcijo ♪
  6.      reformacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na reformacijo: reformacijske ideje / reformacijski pisatelji / reformacijsko gibanje / reformacijski gospodarski ukrepi reformni ♦ zgod. reformacijske komisije protireformacijske komisije ♪
  7.      registrátor  -ja m (ȃ) 1. kdor kaj registrira: registrator avtomobilov, delovnih organizacij; registrator na sodišču / registrator prejetih in odposlanih dopisov / kronist je bil skrben registrator krajevnih dogodkov / pisatelj je bil odličen registrator vojnih razmer opisovalec / ekspr. otrok je občutljiv registrator napetosti v družini // adm. strokovni delavec v registraturi: arhivarji in registratorji 2. naprava za registriranje česa: registrator se je pokvaril; registrator električne napetosti, potresov; valj, vzmet registratorja 3. adm. kartonaste platnice s širokim hrbtom in mehanizmom za vpenjanje, shranjevanje listin, dopisov: vložiti spis v registrator // med takima platnicama vložene, shranjene listine, dopisi: prelistati registrator / prebrati registrator ♪
  8.      rehabilitírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin umrlega ♦ jur. po prestani kazni priznati obsojenemu enake pravice, kot jih imajo drugi občani, razen tistih, ki so mu omejene zaradi izrečenega varnostnega ukrepa ali zaradi pravnih posledic obsodbe // narediti, da se komu spet prizna veljava, vrednost: rehabilitirati pisatelja // narediti, da se komu kaj spet prizna: rehabilitirati čast, zasluge koga 2. med. ponovno usposobiti telesno, duševno prizadetega za normalno življenje, določeno delo, poklic: rehabilitirati invalida; govorno, slušno rehabilitirati / medicinsko, psihološko rehabilitirati rehabilitíran -a -o: nekaj let po smrti je bil rehabilitiran ♪
  9.      relé  -ja m (ẹ̑) 1. elektr. priprava, ki ob spremembi vhodne električne veličine povzroči spremembo izhodne električne veličine: pripravo vklaplja in izklaplja rele; elektromagnetni rele / frekvenčni rele katerega vzbujevalna veličina je frekvenca; merilni rele ki deluje, ko karakteristična veličina z določeno točnostjo doseže delovno vrednost 2. žarg. relejna naprava, relejna postaja: rele na Nanosu se je pokvaril; postavljati nove releje; uporabiti satelit za rele / televizijski rele ◊ teh. gasilski cevovod z vsaj eno vmesno motorno brizgalno za poganjanje vode na bolj oddaljeno mesto ♪
  10.      reléjen  -jna -o prid. (ẹ̑) 1. elektr. ki za delovanje uporablja rele: relejna telefonska centrala // ki deluje kot rele: relejna ura 2. elektr. ki ojači in prenese sprejeti radijski signal dalje: relejni satelit; postavljati po vrhovih hribov relejne postaje / radio Koper je tudi relejna postaja radia Ljubljane 3. voj. nanašajoč se na sprejemanje in posredovanje sporočil: relejna kurirska postaja / relejna mreža ♪
  11.      reminiscénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. 1. nejasen, navadno čustveno obarvan spomin: predajati se sentimentalnim reminiscencam; vrnitev v domovino mu je vzbudila reminiscence na mladost / v pripoved je vpletal nekake zgodovinske reminiscence 2. sestavina, element umetniškega dela, ki oblikovno, motivno spominja na kako drugo umetniško delo: v romanu so očitne reminiscence iz del znanih pisateljev / nova simfonija vsebuje reminiscence na avtorjeva prejšnja dela ♪
  12.      reportáža  -e ž (ȃ) sestavek, radijska, televizijska oddaja, ki opisuje ali prikazuje aktualne dogodke, kraje: napisati, posneti reportažo; objavljati reportaže / fotografska reportaža fotografski posnetki o čem, navadno s kratkim komentarjem; radijska, televizijska reportaža; športna reportaža / pisatelj se v slogu približuje reportaži // poročanje o kakem aktualnem dogodku, kraju zlasti s kraja dogajanja: poslušati reportažo z nogometnega igrišča; reportažo je moral nenadoma prekiniti ♪
  13.      reportážnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost reportažnega: pisatelju očitajo reportažnost; imeti čut za reportažnost ♪
  14.      retórika  -e ž (ọ́) 1. spretnost, znanje govorjenja, zlasti v javnosti, govorništvo: prevzela jih je njegova bleščeča retorika; vaditi se v retoriki / študirati retoriko; pravila retorike 2. knjiž. lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govorjenje, izražanje; leporečje: za njegove spise sta značilni gostobesednost in retorika; govornik je zašel v patos in retoriko // govorjenje, izražanje sploh: taka retorika je bolj primerna za pravnika kot za pisatelja 3. do 1848 zadnji razred šestletne gimnazije: končati retoriko ♪
  15.      rísanje  -a s (ȋ) 1. glagolnik od risati: risanje portretov; risanje s kredo; risanje črt z ravnilom in trikotnikom / učiti se risanja; ukvarjati se z risanjem / prostoročno risanje / pisateljevo risanje značajev ♦ geom. geometrijsko risanje grafično prikazovanje geometrijskih likov z uporabo risalnega orodja; šol. risanje nekdaj učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove risanja, slikanja in oblikovanja; teh. tehnično risanje grafično prikazovanje tehničnih objektov po dogovorjenih pravilih 2. zastar. risba: ogledoval si je otrokova risanja ♪
  16.      rítast  -a -o prid. (í) 1. ki (rad) rita: bati se ritastega konja 2. vulg. ki ima debelo, veliko zadnjico: ritaste in prsate ženske ♪
  17.      rodovíten  -tna -o prid., rodovítnejši (ȋ) 1. ki ima pogoje za (dobro) uspevanje rastlin: rodovitna prst v gredi; rodovitna zemlja / rodovitno polje ♦ agr. rodovitna prst prst s humusom in živimi organizmi 2. ki dobro obrodi: rodovitne sorte pšenice; zelo rodovitno drevo / ekspr. rodovitno leto leto, v katerem vse dobro obrodi 3. sposoben imeti veliko potomcev: rodovitna matica; rodovitna ženska / ekspr. rodoviten zakon ● redko rodoviten pisatelj plodovit; star. rodovitne in jalove samice plodne; bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželeni uspeh ♪
  18.      rokodélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na rokodelce ali rokodelstvo: rokodelska delavnica; rokodelsko orodje / rokodelski mojster, pomočnik / Kmetijske in rokodelske novice ∙ slabš. obvladati rokodelsko stran pisateljevanja formalno, tehnično ♪
  19.      rokopís  -a m (ȋ) 1. z roko napisano besedilo: pretipkati rokopis; rokopis Prešernove pesmi; rokopis in tipkopis / po pisateljevi smrti so njegove rokopise dali v knjižnico osnutke, zapise njegovih del ∙ njegovo novelo sem bral še v rokopisu še pred natisom; knjiga je ostala v rokopisu ni bila izdana, objavljena // besedilo, zlasti leposlovno, znanstveno, ki se predloži za objavo, tiskanje: popraviti, pregledati rokopis; tipkani rokopis poslati v tiskarno / kot pojasnilo, opozorilo v časopisu, reviji rokopisov ne vračamo 2. z roko napisano besedilo iz dobe pred iznajdbo tiska: slikarsko okrasiti rokopis; prepisovanje rokopisov / srednjeveški rokopisi 3. način pisanja znakov za pisno sporazumevanje pri posamezniku; pisava: imeti čitljiv, grd, lep, razločen rokopis; spoznal je prijateljev rokopis / publ. likovni rokopis tehnične značilnosti slikarja, kiparja ◊ lit. rateški, stiški rokopis; zal. izdano kot rokopis pojasnilo, opozorilo v knjigi, da obdelava snovi ni dokončna ♪
  20.      romaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za romanistiko: naš znani romanist / seminar za profesorje romaniste / pog. ekskurzija romanistov iz četrtega letnika slušateljev oddelka za romanistiko ♪
  21.      ruralístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ruraliste ali ruralizem: ruralistično pesništvo / pisatelji ruralistične smeri ♪
  22.      rusíst  -a m (ȋ) strokovnjak za rusistiko: znan rusist / profesor rusist / pog. predavanje za rusiste prvega letnika slušatelje oddelka za rusistiko ♪
  23.      rúsiti  -im nedov. (ū ȗ) 1. vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti ruskega jezika: pisatelji so zaradi približevanja drugim Slovanom začeli rusiti in hrvatiti 2. delati kaj rusko: rusiti priseljence ♪
  24.      sámodogájanje  -a s (ȃ-ā) knjiž. dogajanje, ki izhaja iz samega sebe: dogodki, ki jih opisuje pisatelj, so nekaj drugega, nekaj tujega, so samodogajanje ♪
  25.      sámoobtôžba  -e ž (ȃ-ō) obtožba samega sebe: poslušal je njeno mučno samoobtožbo / pisateljeve javne samoobtožbe ♦ jur. kriva samoobtožba ♪

   589 614 639 664 689 714 739 764 789 814  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA