Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
sat (505-529)
- àkonfesionálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki ne pripada nobeni konfesiji, veroizpovedi: pisatelj je akonfesionalen / akonfesionalna šola ♪
- ákt -a m (ȃ) 1. zunanji izraz odločitve ali volje, dejanje: izvesti napadalni akt; nezakonit, zgodovinski akt; ustanovitveni akt; akt agresije; to je le akt pietete do pokojnika; akt proti državi / ustava je pravni akt; državni, upravni akt / splošni akti o delovni organizaciji predpisi, določbe / spolni akt spolno občevanje 2. uradna listina, zapis: podpisati akt; brskati po zaprašenih aktih; sodni akti / reševati akte 3. umetniška upodobitev golega telesa: risati akt; moški, ženski akt 4. raba peša vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela; dejanje: drama v petih aktih ♪
- akumulácija -e ž (á) zbiranje, nabiranje, kopičenje: akumulacija blaga; akumulacija energije, vode ♦ geogr. odlaganje materiala, ki ga nosijo s seboj reke, ledeniki, veter // ekon. zbiranje, kopičenje sredstev za določen namen: zagotoviti, zmanjšati akumulacijo; denarna, družbena akumulacija / ustvarjati akumulacijo / akumulacija kapitala spreminjanje presežne vrednosti v kapital ♪
- álter égo m neskl. (ȃ-ẹ̑) knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz: lahko mu zaupaš, to je moj alter ego // oseba v literarnem delu, ki predstavlja avtorja: glavni junak romana je pisateljev alter ego ♪
- amerikánstvo -a s (ȃ) redko izseljevanje v Ameriko: pisatelj je obdelal motiv amerikanstva ♪
- amplifikácija -e ž (á) knjiž. razširitev, povečanje: pisatelj je dal preprosti situaciji ustrezno amplifikacijo / retorično razgibana amplifikacija; stilistična amplifikacija izražanje, podajanje s kopičenjem izrazov ♪
- analfabét -a m (ẹ̑) kdor ne zna pisati in brati, nepismen človek: njegov ded je analfabet; število analfabetov pada // slabš. kdor se na kako stroko slabo spozna, nevednež: v politiki je popoln analfabet; tehnični analfabet ♪
- analíza -e ž (ȋ) ugotavljanje sestavnih delov česa, razčlenjevanje: analiza kaže, potrjuje; delati, izvesti, podati analizo; ne bomo se spuščali v analizo problema; izčrpna, kritična, podrobna analiza; analiza cen, krvi; prehod od analize k sintezi / ekonomska, psihološka analiza; znanstvena analiza ♦ fiz. spektralna analiza določevanje snovi s pomočjo spektrov; kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kvalitativna, kvantitativna analiza; lingv. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; stavčna analiza; mat. funkcionalna analiza matematika, ki se ukvarja s funkcijami // temeljit, izčrpen pregled; presoja, ocena: v delu podaja pisatelj analizo meščanske družbe; analiza dobe in okolja; analiza tržišča je dala zadovoljive rezultate ♪
- anátema medm. (ȃ) knjiž. izraža izobčenje iz Cerkve: zaradi krivih naukov: anatema; sam.: izreči svečani anatema; pren. na pisatelja je padel anatema ♪
- anatóm -a m (ọ̑) strokovnjak za anatomijo: bil je eden najboljših anatomov svojega časa; pren. pisatelj je anatom duše ♪
- ángel -a m (á) 1. rel. dobro duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave: čisti, dobri angeli; zbori angelov; lepa, dobra je kot angel / evfem. hudobni angel satan, hudič; angel varuh / angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko / pesn. angel miru; angel smrti smrt / angel iz belega marmorja 2. ekspr. zelo dober človek, navadno ženska: moja mati je bila angel; vidiš, tak je, ti pa si ga imel za angela / kot nagovor angel moj ♪
- anglíst -a m (ȋ) strokovnjak za anglistiko: eden najbolj znanih slovenskih anglistov / seminar za profesorje angliste / pog. sestanek anglistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za anglistiko ♪
- anglístika -e ž (í) veda o angleškem jeziku in književnosti: revija za anglistiko in amerikanistiko / seminar za slušatelje anglistike ljubljanske univerze oddelka za to vedo ♪
- ángloamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) nanašajoč se na Američane angleškega rodu: angloameriški pisatelj ♪
- ankéta -e ž (ẹ̑) 1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pismena anketa; anketa o prometu; anketa med delavci // vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo 2. raba peša posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo // komisija: parlamentarna anketa ♪
- antedatírati -am dov. in nedov. (ȋ) navesti, zapisati na čem starejši datum namesto pravega: potrdilo je antedatiral za cel mesec ♪
- anti... ali ánti... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje a) nasprotovanja, odpora: antiabsolutističen, antialkoholen, antifašist b) nasprotnega delovanja, učinkovanja: antifebrin, antitoksin c) nasprotnega položaja, gibanja v nasprotno smer: anticiklon, antipod, antipasat č) kontrasta, nasprotja: antihistoričen, antilogaritem, antitalent 2. za označevanje predhodnosti v času ali prostoru: antidatirati ♪
- ántiklerikalízem -zma m (ȃ-ȋ) nazor, ki je proti klerikalizmu: pisateljev bojeviti antiklerikalizem ♪
- apanáža -e ž (ȃ) v monarhističnih državah redni letni prejemki članov vladarske rodbine: določiti, zvišati apanažo; pren., ekspr. apanaža, ki mu jo je dodelil striček, ni krila vseh njegovih potreb ♪
- apanážen -žna -o (ȃ) pridevnik od apanaža: zmanjšati apanažno vsoto ♪
- apogéj -a m (ẹ̑) astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje: Luna je v apogeju; umetni satelit je bil v apogeju oddaljen od Zemlje tisoče kilometrov, v perigeju pa le nekaj sto ♪
- apologét -a m (ẹ̑) knjiž. kdor brani kako idejo; branilec, zagovornik: biti apologet abstraktne umetnosti; spadal je med apologete kapitalizma; apologet krščanstva ♦ rel. cerkveni pisatelj v 2., 3. stoletju, ki je branil krščanstvo ♪
- apologíja -e ž (ȋ) knjiž. pismen ali usten zagovor, obramba kake osebe ali stvari: pisati apologijo; duhovita, strastna apologija; apologija človeka; film je izzvenel kot mogočna apologija slovenske narodne samobitnosti ♪
- apostólstvo -a s (ọ̑) rel. 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu // cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve ♪
- apostrofírati -am dov. in nedov. (ȋ) ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar: pisatelj apostrofira domovino, prijatelja / razrednik je v zaključnem govoru posebej apostrofiral odličnjake / v uvodu je avtor apostrofiral probleme gledališča posebej omenil, poudaril ♪
380 405 430 455 480 505 530 555 580 605