Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sat (1.976-2.000)



  1.      nékam  prisl. (ẹ́) 1. izraža usmerjenost v neznan ali namenoma neimenovan kraj ali dosego tega kraja: nekam je treščilo; pismo sem nekam založil; šla sta nekam, bogve kam; preselil se je nekam na Štajersko / strmel je nekam v mesečno noč // neustalj. izraža usmerjenost v nedoločen, poljuben kraj ali dosego tega kraja; kam: ne vidim ga več, morda je nekam odpotoval 2. izraža nedoločeno približevanje polni stopnji povedanega: ta obraz mi je nekam znan; danes je nekam žalostna / ekspr. otrok se ga je kar nekam bal // ekspr. izraža nedoločeno preseganje polne stopnje povedanega: nekam slaboten je za ta leta; nekam dolgo ga ni domov ● ekspr. gospodar je bil še nekam, gospodinja pa skopa dobrosrčen, radodaren; pog., ekspr. pojdi nekam s svojimi šalami nehaj jih pripovedovati; pog., ekspr. šefu zmerom nekam leze mu izkazuje pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; evfem. otroku se nekam mudi opraviti mora malo, veliko potrebo; nizko pišite me nekam s svojim tožarjenjem ne maram vas več poslušati; pog., ekspr. vse skupaj jih nekam pošlji ne meni se zanje; evfem. mika me, da bi ga nekam sunil v zadnjico; nekam tako se mi zdi, da ni zadovoljen nekako
  2.      nekrológ  -a m (ọ̑) kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega: napisati nekrolog; ganljiv nekrolog; nekrolog pesniku / ekspr. knjiga je nekakšen nekrolog tej umetnostni smeri
  3.      nèméšan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo
  4.      nemírnost  -i ž (í) stanje nemirnega človeka: od nemirnosti in neučakanosti je kar naprej pogledoval na uro / zaradi skrbi in neprestane nemirnosti so mu začele pešati moči / nemirnost učencev ga je izčrpavala
  5.      nèmóč  -í ž (-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose
  6.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (- -ọ́; -ọ̄ -ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizkoekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega
  7.      nemškutárjenje  -a s (á) glagolnik od nemškutariti: ni maral poslušati nemškutarjenja
  8.      nemúdoma  prisl. () izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja: nemudoma se lotiti dela, poslati poročilo; moram nemudoma odpotovati; obtoženca je treba nemudoma zaslišati
  9.      nènormálen  -lna -o prid. (-) ki ni normalen: nenormalni odnosi, pojavi / ima nenormalen krvni obtok; nenormalna rast / znašel se je v nenormalnem položaju nenavadnem // duševno nerazvit, neuravnovešen: pisatelj je izbral za svoje junake nenormalne ljudi / znaki bolne, nenormalne duševnosti nènormálno prisl.: razvoj poteka zelo nenormalno; nenormalno velik človek
  10.      nèobjektíven  -vna -o prid. (-) ki ni objektiven: neobjektivna ocena, sodba; neobjektivno gledanje na znanost / kritik je bil do pisatelja precej neobjektiven
  11.      nèodžéjan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki se ni odžejal: lačna in neodžejana živina ∙ knjiž. pisatelj prikazuje lik zrele, a neodžejane ženske (spolno) nezadovoljene
  12.      nèopisljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da opisati: ima čudne, neopisljive občutke; lepota pokrajine je neopisljiva 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: obšel jo je neopisljiv strah; veselje je bilo neopisljivo nèopisljívo prisl.: neopisljivo lep pogled
  13.      nèopredeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni -a -o sam.: neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega
  14.      nèpazljív  -a -o prid. (- -í) ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem nèpazljívo prisl.: nepazljivo poslušati
  15.      nèpísmen  -a -o prid. (-) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene
  16.      nèpoboljšljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne more, noče poboljšati: nepoboljšljiv hudodelec, tat; ti učenci so nepoboljšljivi / ekspr. je nepoboljšljiv lažnivec velikekspr. kljub vsem razočaranjem je nepoboljšljiv idealist je še zmeraj idealist
  17.      nèpodaljšljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme (časovno) podaljšati: nepodaljšljiv rok, termin
  18.      nèpodpísan  -a -o prid. (-í) ki ni podpisan: nepodpisan članek; nepodpisano pismo / nepodpisan člankar, pisatelj
  19.      nèpogrešljív  -a -o prid. (- -í) 1. nav. ekspr. ki se ne da pogrešiti, pogrešati: to je nepogrešljiv pripomoček pri delu / na tem mestu je res nepogrešljiv / hodila je pokonci, z nepogrešljivim sončnikom v rokah ∙ ekspr. svoje delo opravlja z nepogrešljivo natančnostjo zelo veliko 2. publ. pravilen, natančen: predvidevanje se je izkazalo za nepogrešljivo nèpogrešljívo prisl.: nepogrešljivo sklepati
  20.      nèpopísan  -a -o prid. (-í) ki ni popisan: vzel je nepopisan list papirja in začel pisati ∙ knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj
  21.      nèpopísen  -sna -o prid. (-) 1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje nèpopísno prisl.: nepopisno se razveseliti; nepopisno lepa pokrajina
  22.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
  23.      nèposvečèn  -êna -o prid. (- -é) rel. ki ni posvečen: še neposvečeni slušatelji teologije / pokopali so ga v neposvečeno zemljo ● publ. pismo mora ostati neznano neposvečenim ljudem neprimernim, nepravim; publ. neposvečen opazovalec bi si dogodek lahko drugače razlagal nepoučen
  24.      nèpotrpežljív  -a -o prid. (- -í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati
  25.      nèpoznàn  in nèpoznán -ána -o prid. (- -á; -á) 1. ki ni poznan: dozdaj nepoznani problemi; nepoznana groza; nova, še nepoznana ljubezen / nepoznano življenje / roman nepoznanega pisatelja nepomembnega 2. star. neznan: hodil je po nepoznanih krajih; poznani in nepoznani ljudje; to nam je nepoznano; sam.: srečanje z nepoznanimi

   1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976 2.001 2.026 2.051 2.076  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA