Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sarski (5-29)

5.      júsarski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na jusarje: jusarsko zemljišče ♪
6.      klesárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na klesarje ali klesarstvo: klesarska tehnika / klesarsko dleto / klesarska obrt ♪
7.      kolesárski  tudi kolésarski -a -o prid. (á; ẹ̑) nanašajoč se na kolesarje ali kolesarstvo: ukvarja se s kolesarskim športom; organizirati kolesarske dirke; kolesarska steza del cestišča, namenjen za vožnjo s kolesom ♪
8.      komisárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na komisarje: komisarska oblast; dobil je komisarska pooblastila / komisarska uprava ♪
9.      kompromísarski  -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki (rad) dela kompromise; nedosleden, nenačelen: kompromisarski človek / kompromisarska politika ♪
10.      košárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na košar¹: košarski izdelki / košarska obrt ♪
11.      lésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja ♪
12.      mesárski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na mesarje ali mesarstvo: mesarski čok; mesarski nož; mesarska sekira / mesarski pomočnik, vajenec / vname se strašni boj, ne boj, mesarsko klanje (F. Prešeren) 2. ekspr. debel, močen: skrčil je svoje kratke mesarske prste ◊ zool. mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria ♪
13.      pásarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pasarje: pasarska delavnica / pasarski pomočnik / pasarski izdelki ♪
14.      perésarski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na peresarje: peresarska domišljavost / ni bil kos peresarskim umetnijam ♪
15.      pisárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na pisarje: opravljati pisarsko službo / pisarske sobe ♪
16.      plánšarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na planšarje ali planšarstvo: planšarska koča / veselil se je planšarskega življenja na planini ♪
17.      rísarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na risarje ali risanje: risarska spretnost / risarski tečaj ♦ um. risarski slog rísarsko prisl.: risarsko upodobljen obraz ♪
18.      tesárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na tesarje ali tesarstvo: tesarska obrt / tesarski mojster / tesarska sekira, žaga ♪
19.      víndišarski  -a -o prid. (ȋ) v avstrijskem okolju 1. za nasprotnike pripadnosti koroških Slovencev slovenskemu narodu nanašajoč se na Vindišarje: vindišarski jezik / vindišarska teorija teorija, po kateri del prebivalcev avstrijske Koroške govori slovenščini samo sorodno slovansko narečje in predstavlja posebno narodnostno skupnost 2. slabš. slovenski: vindišarske pesmi; vindišarska vas ♪
20.      biciklístičen  -čna -o prid. (í) kolesarski: biciklistična tekma / biciklistični šport ♪
21.      biciklístovski  -a -o prid. (ȋ) star. kolesarski: biciklistovska čepica ♪
22.      bonifikácija  -e ž (á) 1. trg. popust pri prodaji blaga, navadno zaradi slabše kakovosti: dajati kupcem bonifikacije; bonifikacija pri ceni 2. redko izboljšava tal: bonifikacija močvirij 3. šport. znižanje časa zmagovalcu posamezne etape pri kolesarski tekmi: zmagovalec je dobil eno minuto bonifikacije ♪
23.      borjênje  -a s (é) 1. glagolnik od boriti se: podleči v borjenju; zagrizeno borjenje / borjenje za osebne cilje 2. šport. boksarski, rokoborski, sabljaški šport: učitelj borjenja; meči za borjenje ♪
24.      cárski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na carje: carski dvorec / carski absolutizem; carska Rusija ◊ med. carski rez cesarski rez ♪
25.      časóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na čas: oddajanje signalov v enakomernih časovnih presledkih; časovna (merska) enota; krajevna in časovna oddaljenost; med dogodkoma je precejšnja časovna razlika; daljše časovno obdobje / nekaj so jih obsodili na smrt, ostale pa na časovne kazni do petnajst let zapora / tekmovalec ni izkoristil velike časovne prednosti / časovna opredelitev najdbe / kljub časovni stiski je organizacija prireditve uspela / tej risarski konstrukciji manjka predvsem časovna dimenzija / tekst ni vezan na ozek nacionalen in časoven okvir; nerazumljivost umetnine zaradi časovne vezanosti ◊ ekon. časovna mezda mezda, ki se obračunava po trajanju dela; elektr. časovni števec priprava za merjenje časa odjemanja električne energije; časovno stikalo avtomatska priprava, ki vključi stroj ob določenem času; fot. časovna osvetlitev osvetlitev, ki je daljša od ene sekunde; lingv. časovni rodilnik rodilnik v funkciji prislovnega določila časa časóvno prisl.: časovno omejen pojav; časovno pogojena satira ♪
26.      dvór  -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó) 1. v nekaterih deželah veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia) // vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor 2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj // nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor 3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih ◊ jur. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki; meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju ♪
27.      góščarski  tudi góšarski -a -o (ọ̑) pridevnik od goščar: ob večerih so nam tovariši pripovedovali o doživljajih iz goščarskega življenja ♪
28.      izdélek  -lka m (ẹ̑) kar je izdelano, narejeno a) z ročnim, strojnim delom: dati izdelku dokončno obliko; estetsko oblikovan izdelek; kakovost izdelkov / finalni, končni izdelek za neposredno uporabo; industrijski, ročni, serijski, tovarniški izdelek; kovaški, pekarski izdelek; kovinski, lesni, mesni, mlečni, tobačni izdelki; rezbarski izdelek; izdelki za široko potrošnjo b) z umskim delom: učitelj je ocenil pismene izdelke učencev; literarni izdelki; razstava risarskih izdelkov risb ♪
29.      káncler  -ja m (á) 1. v nekaterih državah ministrski predsednik: kancler je obiskal več držav; avstrijski, nemški kancler / zvezni kancler // visok dostojanstvenik, ki vodi navadno najvišjo državno pisarno: vladni kancler / univerzitetni kancler 2. zgod. najvišji dvorni uradnik, ki pripravlja javne listine: cesarski kancler / dvorni kancler ◊ rel. duhovnik na škofijskem ordinariatu, ki sprejema vloge, ureja akte ♪

   1 5 30