Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

samostan sv. Nikole, Priboj (1)

1.      pribojeváti  -újem dov. (á ȗ) 1. z oboroženim spopadom, bojem priti do česa: pribojevati sosednje dežele / pribojevali so nam svobodo; pribojevati si mir 2. s prizadevanjem priti do česa: pribojevati pravico do uporabe maternega jezika; pribojevati si srečo pribojeván -a -o: pribojevana svoboda ♪