Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

samosilnik (2)

1.      samosílnik  -a m (ȋ) star. samodržec, tiran: kot vladar je bil samosilnik; boriti se proti samosilnikom // oblasten, samovoljen človek: starejši brat je bil samosilnik; tega samosilnika so se vsi bali ♪
2.      samosílnica  -e ž (ȋ) ženska oblika od samosilnik: ta plemiška samosilnica ♪