Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

samolepilen (4)

1.      sámolepílen  -lna -o prid. (ȃ-ȋ) prevlečen z lepilom, ki deluje brez ovlaženja: samolepilni trak; samolepilna nalepka; samolepilne tapete ♪
2.      samo...  ali sámo... prvi del zloženk (ȃ) 1. nanašajoč se na sam, lasten: samokritika, samoljuben, samopostrežba, samoupravljanje, samozadovoljstvo, samozaložba 2. nanašajoč se na sam od sebe, sam po sebi: samodejaven, samolepilen, samoumeven, samovnetljiv, samovžig, samozadosten ♪
3.      samolépen  -pna -o prid. (ẹ̄) samolepilen: samolepne etikete ♪
4.      sámolepljív  -a -o prid. (ȃ-ȋ ȃ-í) samolepilen: ta trak je samolepljiv / samolepljive tapete ♪