Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

samokolnica (8)

1.      samokólnica  -e ž (ọ̑) priprava z enim kolesom in dvema ročajema za prevažanje materiala: naložiti samokolnico; odvažati kamenje s samokolnicami / kupiti samokolnico peska ♪
2.      samokólničar  -ja m (ọ̑) kdor vozi samokolnico: med samokolničarji je bil prvi ♪
3.      kánkole  -kol ž mn. (á ȃ) nar. samokolnica brez zgornjega dela: Karlek je vozil zvrhane košare na kankolah v klet (I. Potrč) ♪
4.      karjóla  -e ž (ọ̑) nižje pog. samokolnica: voziti s karjolo ♪
5.      odcijáziti  -im dov. (á ȃ) ekspr. 1. težko odnesti: previdno sta ga odcijazila iz jame 2. počasi odpeljati: odcijazili so jih s samokolnicami; končno smo se odcijazili proti mestu ♪
6.      šájtrga  -e ž (ȃ) nižje pog. samokolnica: naložiti šajtrgo ♪
7.      talíge  -líg ž mn. (í ȋ) nar. prekmursko samokolnica: vozil je gnoj v taligah ♪
8.      tolíge  -líg ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno samokolnica: voziti gnoj s toligami ♪