Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
samohodka (1)
- samohódka -e ž (ọ̑) voj. top, havbica, ki se premika na lastni pogon: napadati s tanki in samohodkami / protitankovska samohodka ♪