Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sake (301-325)


  1.      zamahedráti  -ám dov. (á ȃ) viseč narediti nekaj valujočih gibov: prazen rokav suknjiča je zamahedral pri vsakem koraku / roke so mu zamahedrale brez moči ♪
  2.      zamajáti  -májem tudi zamájati -em tudi -am dov., tudi zamájaj zamájajte tudi zamajájte; zamajál tudi zamájal (á á; á ā) 1. povzročiti, narediti, da se kaj z enim delom pritrjenega premakne sem in tja: veter je zamajal vrhove dreves; močno, rahlo zamajati / zamaje z glavo in zapre oči // povzročiti, da se kaj premakne sploh: valovi zamajejo čoln 2. ekspr. povzročiti, da kaj ni več trdno: tako poslovanje lahko zamaje še tako dobro podjetje / v temeljih zamajati ustaljeni red / trpljenje ni zamajalo njihovega zaupanja 3. knjiž. povzročiti, da kdo v svojem mnenju, ravnanju ni več tako odločen, trden: ta dogodek jo je zamajal / zamajati koga v njegovem navdušenju ● publ. zvečer je mesto zamajal potres je bil v mestu potres zamajáti se, tudi zamájati se 1. z enim delom pritrjen premakniti se sem in tja: travne bilke so se zamajale / zamajal se je in padel; ekspr.: brada se mu je zamajala zatresla; zvon se je zamajal in oglasilo se je zvonjenje zazibal // premakniti se sploh: stopnice so se ob vsakem koraku zamajale; udaril je po mizi, da se je vse zamajalo zelo močno 2. postati majav: če se zamaje en steber, stavba ne bo več trdna 3. ekspr. postati netrden: zamajal se je celotni vrednostni sistem / njegovo upanje se je zamajalo ● knjiž. skoraj bi se bilo zgodilo, da bi se mi zamajalo moje delo da ne bi bil več prepričan o njegovi potrebnosti, smiselnosti; ekspr. zamajal se mu je stolček njegov (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. tla so se nam zamajala pod nogami naš (družbeni) položaj je postal ogrožen; ekspr. če pogledaš kvišku, se ti zamaje v glavi imaš občutek, kot da se ti nekaj premakne v glavi sem in tja ♪
  3.      zamočíti  -móčim dov. (ȋ ọ́) 1. z namakanjem v kako tekočino, polivanjem s kako tekočino, navadno z vodo, narediti, da je kaj prepojeno z njo: zamočiti škaf, da ne pušča / knjiž. dež je zamočil zemljo namočil 2. star. pomočiti: zamočiti pero v črnilo ● ekspr. zmago bo treba zamočiti proslaviti jo s pitjem; star. vsak grižljaj je zamočil s kozarcem vina ob vsakem grižljaju je popil kozarec vina zamóčen -a -o: zamočen zid ♪
  4.      zapéti  -pôjem dov., zapój zapójte tudi zapôj zapôjte; zapél (ẹ́ ó) 1. izoblikovati tone, melodije z govorilnimi organi: zapel bi, če bi znal; od veselja zapeti; glasno, veselo, žalostno zapeti // preh. izraziti, posredovati določeno besedilo s petjem: zapeti budnico, zdravljico, žalostinko / zapeti (pesem) o ljubezni / elipt., pog. zapeti katero / zapel je: Žive naj vsi narodi ♦ muz. zapeti lestvico, melodijo 2. začeti peti: globoko je vdihnil in zapel; ko se je znočilo, so fantje zapeli / zapeti ob spremljavi klavirja 3. ekspr. izraziti misli v vezani besedi: pesnik je zapel o svojih čustvih / kdo je v slovenščini prvi zapel to verzno obliko spesnil; pren., pesn. zapoj, duša, o bolesti 4. ekspr. pojoče reči, povedati: sprevodnik je zapel ime postaje / dobro jutro, je zapel sosed // reči, povedati sploh: zapel je celo tožbo; knjiž. pošteno mu jih je zapel zelo ga je oštel 5. oglasiti se z določenimi, za posamezno vrsto (ptic, žuželk) značilnimi glasovi: v grmovju so zapele ptice; petelin je dvakrat zapel // ekspr. dati, oddati značilen zvok: rog, struna, zvon zapoje; ura na steni je zapela / vile so zapele, ko so udarile ob tla / motor je zapel zabrnel; vsake toliko časa zapoje telefon zazvoni // izraža začetek dejanja, dejanje, kot ga določa sobesedilo: prišlo je poletje in kose so zapele / če se žival upira, zapoje bič, palica je tepena; v gozdu je zapela sekira se je začelo sekati; pred mrakom je zapel veter in se prelevil v vihar začel pihati ● star. bili so zadolženi in boben je zapel njihovo premoženje je šlo na dražbo; star. na Laškem je zapel boben se je začela vojna; star. vstal je, preden je zapel petelin zelo zgodaj; ekspr. zapel je petelin na strehi začelo je goreti; ekspr. srce mu je zapelo zelo se je razveselil; evfem. zvon mu je zadnjič zapel umrl je; žarg. ujeti zločinec je končno zapel začel govoriti o svojem dejanju; pesn. petelin je zapel beli dan s petjem naznanil, da se dani; ekspr. zapeti komu hvalo zelo ga pohvaliti; star. zapeti novo mašo postati duhovnik; star. če ne boš ubogal, ti bom zapel drugo pesem te bom natepel, pretepel zapét -a -o: zapeta beseda; zapeta pesem ♪
  5.      zaplapoláti  -ám dov. (á ȃ) 1. viseč se valujoče večkrat premakniti zaradi premikanja zraka: ob vsakem sunku vetra so zastave zaplapolale / popustili so vezi, da so jadra zaplapolala v vetru začela plapolati // plapolajoč se pojaviti: na hišah so zaplapolale zastave 2. zagoreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj v peči zaplapola / plameni so zaplapolali 3. knjiž. pojaviti se, začeti obstajati v veliki meri: v očeh mu je zaplapolal strah; upanje je zaplapolalo v njem ● ekspr. petelin zaplapola s perutmi zamahne; ekspr. srce mu je zaplapolalo začelo močno biti ♪
  6.      zaplésati  in zaplesáti -pléšem dov. (ẹ́ á ẹ́) 1. začeti plesati: prvi plesni pari so že zaplesali; prijela sta se za roke in zaplesala / medved se je postavil na zadnje noge in zaplesal // plesaje izvesti: zaplesali so nekaj valčkov, potem pa prešli na moderne plese; za vajo jim je zaplesal več figur // krajši čas plesati: včasih rad malo zapleše / prosil jo je, naj zapleše z njim 2. plesaje iti, se premakniti: zaplesala sta z enega konca dvorane do drugega / ekspr. skoraj zaplesal je do vrat // ekspr. lahkotno se premikajoč iti, se premakniti: natakar je zaplesal mimo / lastovka je zaplesala okrog njegove glave; metulj je zaplesal nad travnikom 3. ekspr. lahkotno se premikajoč pojaviti se: prve snežinke so zaplesale / po licu ji je zaplesal porogljiv nasmeh; pren. v glavi so mu zaplesale črne misli 4. ekspr. neurejeno se večkrat premakniti, navadno sem in tja: udaril je po mizi, da so skodelice zaplesale; sod je ob vsakem sunku zaplesal na vozu / avtomobil je zaplesal po cesti zaneslo ga je 5. ekspr. močno zapihati: hud orkan je zaplesal nad dolino 6. pog. obračunati, spopasti se: če ga boš pretepal, bova midva zaplesala ● ekspr. črke, številke so mu zaplesale pred očmi pri branju, gledanju je dobil občutek, da niso pri miru; ekspr. pogled mu je zaplesal po prostoru pogledal je; ekspr. zdelo se mu je, kot da je vsa soba zaplesala okrog njega se zavrtela; ekspr. zaplesal je vse, kar je imel s plesanjem, veseljačenjem zapravil; ekspr. če je tako, bomo drugače zaplesali z njimi začeli drugače, strožje delati, ravnati zaplésati se in zaplesáti se plešoč se zadržati kje predolgo: zaplesala se je pozno v noč ♪
  7.      zaplúnkati 1 -am dov. (ȗ) nav. ekspr. večkrat dati kratek, zamolkel glas ob premikanju tekočine: voda v čebru je zaplunkala / pri vsakem koraku so razmajane stopnice zaplunkale ♪
  8.      zarés  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno: ni mogel videti, če so na odru zares jedli; ni zares pela, le usta je odpirala; ne dela se, zares spi; pazite, zdaj bo zares ustrelil // izraža skladnost trditve z resničnostjo: nisi se zmotila, zares je bila ona; poplava je zares uničila dolino, kot je pisalo; prav imate, zares je zamudil / če misliš, da je zares tako, zakaj čakaš 2. ekspr. zavzeto, odgovorno: vsake stvari se loti zares; učiti se bo treba bolj zares / zdaj bo šlo zares se bo zahtevala večja zavzetost, odgovornost; teh opozoril nihče ne jemlje zares jih ne upošteva; njihovo ponudbo je vzela zares ∙ ekspr. to je mislila na smrt zares zelo resno; norčevali so se iz njega, a tega ni vzel zares jim ni zameril; to je naredil bolj za šalo kot zares brez resnega namena 3. ekspr. izraža podkrepitev trditve: zares je bila razburjena; tega si zares ne bi smel privoščiti; to me zares veseli; čisto zares je slavna / zares škoda, da se je to zgodilo; nisem jaz kriv, zares ne 4. poudarja pomen besede, na katero se nanaša: njegove pesmi so zares dobre; je zares velik talent / takih pomot si zares nihče ne želi; zares nikoli 5. v medmetni rabi izraža soglasje, pritrditev: lepo je, zares; zares, bil je hraber; zares, ti ga še ne poznaš; nisem jim verjel, zares; sam.: kje se pri tem človeku začenja šala in kje njegov zares ♪
  9.      zasôpsti  -sôpem dov., zasópel in zasôpel zasôpla (ó) 1. težko, glasno dihniti: bolnik je od časa do časa zasopel; zasopsti po vsakem koraku // slišno globoko dihniti: v hlevu je zasopel konj; zasopsti v spanju // knjiž. globoko vdihniti: če je zasopel, je začutil v prsih bolečine; zasopel je kakor jetnik na svobodi / zasopsti na vse prsi 2. zaradi premagovanja napora povzročiti težko, globoko dihanje: plezanje človeka zasope; pot ga je zasopla in utrudila ● ekspr. ne morem več, je zasopla sopeč rekla zasôpsti se priti v stanje, ko se težko, globoko diha, zlasti zaradi premagovanja napora: pri hoji navkreber se zasope; tako se je zasopel, da je moral počivati zasópel -sôpla -o 1. deležnik od zasopsti: zasopli konji; preveč je zasopel, da bi lahko govoril 2. ki izraža, kaže zasoplost: zasopel glas; zasopel obraz / zasoplo dihanje težko, globoko; prisl.: zasoplo dihati, reči zasopèn -êna -o: komaj diha, tako je zasopen ♪
  10.      zastáti  -stánem dov. (á ȃ) 1. prenehati se premikati naprej in za kratek čas ostati kje: grižljaj mu je zastal v grlu; voda je zastala v kotlini / mleko kravi zastane v vimenu deloma ostane // za kratek čas ostati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke so zaradi predpraznične gneče zastale // ostati ob pričakovanem, normalnem času neopravljen: druga dela so zaradi košnje zastala 2. za kratek čas prenehati se gibati, premikati: pri vsakem šumu mu je noga zastala; hotel ga je udariti, pa mu je roka zastala / ekspr. korak mu je zastal // za kratek čas prenehati delati, delovati: kolovrat je zaradi živahnega pogovora večkrat zastal / srce mu je za trenutek zastalo; pren., ekspr. na starost mu je pamet zastala 3. za kratek čas prenehati potekati: dihanje mu je za hip zastalo; napad je za nekaj trenutkov zastal; promet je zaradi nesreče za eno uro zastal / pogovor je po prvem navdušenju zastal 4. prenehati (intenzivno) napredovati: gospodarstvo je zaradi reform zastalo / sčasoma je v rasti zastal 5. zaradi mirovanja postati manj gibljiv: noge so mu zastale od sedenja 6. star. zaostati: za zmagovalcem je zastal za dve minuti / zastati v razvoju za drugimi državami / zastati s plačilom ● ekspr. beseda mu je zastala na ustih besede, ki jo je že skoraj izrekel, ni izrekel; ekspr. ustrašil se je, da mu je dih zastal zelo; ekspr. zgodile so se stvari, da človeku kar dih, sapa zastane zgodile so se presenetljive, grozljive stvari; ekspr. mora govoriti, da mu jezik ne zastane zaradi potrebe po govorjenju, veselja do govorjenja; ekspr. kri mu je zastala (v žilah) zelo se je prestrašil; ekspr. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo kolikor mogoče malo dela; ekspr. v njegovem žepu zastane marsikateri tisočak zadrži si, pridrži si marsikateri tisočak zastàl -ála -o: pospešiti zastali razvoj; pretegniti si zastale ude ♪
  11.      zastópnost  -i ž (ọ́) 1. star. razumnost, razum: on je brez vsake zastopnosti / v šoli je dobil nekaj zastopnosti 2. zastar. razumevanje: zahvaliti se komu za zastopnost / živeti s kom v lepi zastopnosti slogi ♪
  12.      zašépati  -am dov. (ẹ̄) 1. nenormalno stopiti zaradi krajše ali bolne noge: ob vsakem koraku zašepa / zašepati po sobi / zašepati na obe nogi 2. ekspr. prenehati potekati gladko, brez zastojev, težav: preskrba včasih zašepa / govorniku je beseda zašepala / njegov idealizem je zašepal ♪
  13.      zatírati  -am nedov. (ȋ) 1. delati, povzročati, da kaj škodljivega na določenem mestu ali v celoti preneha obstajati: zatirati mrčes, škodljivce; zatirati plevel s kemičnimi sredstvi / zatirati nalezljive bolezni / ekspr. zatirati razvade odpravljati 2. delati, povzročati, da kdo ne more normalno, svobodno živeti, delovati: zatirati male narode; zatirati podrejene; zatirajo jih z davščinami; gospodarsko, moralno, politično zatirati koga 3. z nenehnim oviranjem kakega dela, dejavnosti povzročati, da kaj ne more več obstajati: zatirati mirovna gibanja, stavke / zatirati napredni tisk / zatirati kriminalno dejavnost // delati, povzročati, da se kaj ne more uveljaviti: zatirati osvobodilne težnje narodov; zatirati ustvarjalnost mladih / bojijo se vsake kritike in jo zatirajo 4. ekspr. delati, povzročati, da se kaj ne more izraziti, pokazati: zatirati svoja čustva; v sebi je zatirala porajajočo se ljubezen zatirajóč -a -e: zatirajoči sloj ljudi; čustva zatirajoča ženska zatíran -a -o: zatirani narodi so se uprli; zatirane dežele; sam.: zatirani iščejo pravico; zatirani in zatiralci ♪
  14.      zatrésti  -trésem dov., zatrésite in zatresíte; nam. zatrést in zatrèst (ẹ́) narediti, povzročiti, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: zatresti drevo; veter je zatresel veje / izdihani zrak zatrese glasilki / ekspr.: eksplozija je zatresla šipe; tla je zatresel nov potres / zatresti z glavo, rameni // narediti, povzročiti, da se kaj v kratkih časovnih presledkih spreminja v višini, jakosti: jeza, jok mu zatrese glas ● publ. domačini so večkrat zatresli mrežo dali več golov zatrésti se 1. sunkovito, hitro se premakniti, navadno sem in tja: most se je zatresel; stopnice so se ob vsakem koraku zatresle; nenadoma so se zatresle šipe / ekspr. spet se je zatresla zemlja spet je bil potres; pren., ekspr. zatresli so se temelji starega reda // nehotno, hitro se premakniti, navadno sem in tja: brada se mu je zatresla; roka s skodelico se ji je zatresla 2. v kratkih časovnih presledkih se spremeniti v višini, jakosti: spregovoril je, ne da bi se mu glas zatresel ● pog., ekspr. hlače so se mu zatresle ustrašil se je, strah ga je postalo ♪
  15.      zatrpéti  -ím dov., tudi zatŕpel; zatrpljèn (ẹ́ í) knjiž. začutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje: ob vsakem udarcu je zatrpela z otrokom ● nar. severovzhodno odrasli marsikaj zatrpimo, za otroke je bolj hudo potrpimo, prenesemo ♪
  16.      zavpíti  -vpíjem dov., zavpìl (í ȋ) 1. spregovoriti z močnim glasom: ali greste tudi vi, je zavpil; lažeš, je jezno zavpil / zavpiti na ves glas, ekspr. na vso moč zelo / zavpiti na pomoč // izraziti jezo, nejevoljo z zelo glasnim govorjenjem: zavpiti na koga, nad kom; jezno, oblastno zavpiti 2. dati neartikuliran, močen glas: ob vsakem udarcu je zavpil; zavpiti od bolečine, strahu ♪
  17.      zazvenčáti  -ím dov., zazvénči in zazvênči; zazvénčal in zazvênčal (á í) dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kozarci zazvenčijo; veriga zazvenči; ob vsakem koraku so ostroge zazvenčale ♪
  18.      zbáti se  zbojím se dov., zbój se zbójte se; zbál se (á í) 1. začutiti strah: zbal se je in zbežal; zbati se nasprotnika, psa; zboji se vsakega šuma; star. nikogar se ne zboji, takšen hrust je ustraši // začutiti strah pred čim neprijetnim: zbala se je moževe jeze / zbati se mraza // začutiti strah pred čim sploh: zbati se odgovornosti, stroškov; zbal se je pogovora s predstojnikom 2. začutiti zaskrbljenost, vznemirjenost: zbala se je za otroka; zbati se za zdravje; zbal se je, da ga ne bi prizadel, užalil ♪
  19.      zdrégati  -am dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. z dreganjem spraviti kam: zdregati vola v hlev / vsakega posebej je moral zdregati z ležišča 2. ekspr. s spodbujanjem, prigovarjanjem spraviti koga kam: zdregati obiskovalce v hišo ♪
  20.      zdŕzati se  -am se nedov. (ŕ) zdrzovati se: konj se je zdrzal in bíl s kopiti; zdrzala se je ob vsakem šumu / lica so se ji zdrzala zdrzajóč se -a -e: v spanju zdrzajoči se otrok ♪
  21.      zdrzováti se  -újem se nedov. (á ȗ) delati hitre, sunkovite gibe, premike, zlasti od neugodja, strahu: zdrzovali so se, ko so to poslušali; zdrzoval se je ob vsakem šumu; zdrzovati se od bolečine, groze; v spanju se pogosto zdrzuje / vse telo se ji je zdrzovalo zdrzováti knjiž. stresati, trzati: zdrzovati z rameni / ustreljena ptica je še nekaj časa zdrzovala zdrzujóč se -a -e: zdrzujoč se ob vsakem glasu, je šel previdno naprej; zdrzujoč se obraz ♪
  22.      zélnik  -a [u̯n tudi ln] m (ẹ̄) manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje: spravljati zelje z zelnika; koza mu je ušla v zelnik ∙ ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; ekspr. tam imajo asfalt skoraj do vsakega zelnika asfaltirane imajo tudi manj pomembne poti; šalj. hoditi komu v zelnik dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene ♪
  23.      zgíb  -a m (ȋ) 1. glagolnik od zgibati2: prestrašiti se ob zgibu zavese; rahel zgib listja / pozdravil ga je z zgibom glave; z odločnim zgibom ramen je ponudbo odklonil 2. premik (dela) telesa iz enega položaja v drugega, zlasti kratkotrajen: narediti zgib z roko; rahel, sunkovit zgib; bolečine se ob vsakem zgibu povečajo / zgib mišic // tak premik, s katerim se kaj izraža: pazil je na najmanjši zgib na njenem obrazu 3. vzgib: pesniku manjka čustvenih zgibov / zgib razuma, srca 4. del telesa ob sklepu; pregib: namazati kožo ob zgibu; v zgibu ga boli / kolenski, komolčni zgib 5. mesto, kjer je kaj zganjeno, upognjeno: zravnati zgib; oster zgib; cev je na zgibu počila // knjiž. guba: poravnati zgibe na prtu / globoki zgibi na obrazu 6. strojn. naprava, ki prenaša vrtenje ene gredi na drugo, pri čemer se lahko nagib med gredema spreminja: mazati zgib z oljem / kardanski zgib priprava za prenos vrtilnega gibanja med gredema, ki tvorita topi kot ♪
  24.      zgíbek  -bka m (ȋ) knjiž. 1. guba: srajce zlika brezhibno, brez vsakega zgibka / krilo ima spredaj tri zgibke / na čelu so se ji naredili prvi zgibki 2. gib, gibljaj: nehoten zgibek rok ♪
  25.      zljubíti se  in zljúbiti se -im se dov. (ȋ ū) s smiselnim osebkom v dajalniku 1. izraža pripravljenost koga za kako dejanje: ni se mu zljubilo odgovoriti; ko bi se mu zljubilo pomisliti, bi se že spomnil; če se ti zljubi priti, bom vesel 2. začutiti, dobiti voljo, željo uresničiti kako dejanje: otroci naj delajo, kar se jim zljubi; če se mu zljubi, gre na sprehod; kadar se mu je zljubilo, je lahko prišel // nar. začutiti, dobiti željo, poželenje po čem: zljubilo se ji je mleka, sadja; če se ti zljubi vina, ga natoči ● ekspr. hišice so stale, kakor se jim je zljubilo neenakomerno oddaljene, brez določenega reda; zastar. fant se je vsakemu zljubil priljubil ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301 



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA