Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

sak (1.276-1.300)


  1.      premíšljati  -am nedov. (í) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljala je njegove besede, pa jih ni mogla razumeti; premišlja, kaj mu je s tem hotel reči; premišlja, kje bi dobil posojilo / med delom tudi premišlja; vso pot je premišljal b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: moral bi že iti, pa še premišlja, kaj bi storil; ekspr. tu ni kaj premišljati c) sploh: premišlja, kako lepo so preživeli dan; premišljati o vsakdanjih dogodkih; o tem ne premišlja več premíšljati se zastar. pomišljati se: ni se dolgo premišljala, vzela je kovček in odšla premišljajóč -a -e: premišljajoč o tem, da bo treba sejati, je prišel do vasi ♪
  2.      premišljeváti  -újem nedov. (á ȗ) usmerjati dejavnost v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti; premišljevati nalogo; premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe; premišljeval je o življenjskih vprašanjih; o njem, star. njega dostikrat premišljuje; zmeraj kaj premišljuje; globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje misli b) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel; premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjuje c) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel; rad premišljuje o svoji mladosti; zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanje premišljeváje: premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko premišljujóč -a -e: to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči ♪
  3.      premléti  -méljem dov., premêlji premeljíte (ẹ́) 1. z mletjem razdrobiti: premleti zrnje / meso je treba dobro premleti; hrana se v ustih prežveči in premelje / ekspr. dosti žita je že premlel // ponovno zmleti: tropine so premleli in namočili 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: pod točko razno so premleli njegov primer; to stvar bomo še podrobno premleli / premleli so vsako novico / v časopisih so to že stokrat premleli 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat premlel dogodke zadnjih dni / vedno je vse dobro premlel, preden je odgovoril ● ekspr. danes smo premleli že trideset kilometrov prehodili; ekspr. počakaj, zdaj ti premeljem vse kosti zelo te bom pretepel premlét -a -o: dvakrat premleto meso; obravnavali so že premleta vprašanja; čutil se je kakor premlet ● ekspr. premlete fraze večkrat ponavljane ♪
  4.      premodríti  -ím dov., premódril; premodrèn (ȋ í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: poskušal jo je premodriti, pa mu ni uspelo; bila je tako prebrisana, da je lahko premodrila vsakega človeka ♪
  5.      prenágljenost  -i ž (ȃ) 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost ♪
  6.      prenajésti se  -jém se dov., 2. mn. prenajéste se, 3. mn. prenajedó se tudi prenajéjo se; prenajéj se in prenajèj se prenajéjte se; prenajédel se prenajédla se, stil. prenajèl se prenajéla se (ẹ́) preveč se najesti: ob vsaki pojedini se prenaje // ekspr. naveličati se: mesa sem se že prenajedel ♪
  7.      prenapéti  -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje ∙ knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval 2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev; zadevo je prenapel prenapéti se ekspr. preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti ∙ ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven prenapét -a -o 1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje 2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke // ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov ◊ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga ♪
  8.      prenarédba  -e ž (ẹ̑) star. sprememba, predrugačenje: boji se vsake prenaredbe; prenaredba zakona ♪
  9.      prenovíti  -ím dov., prenóvil (ȋ í) 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: prenoviti hišo; precej slik so že prenovili; vse hoče izboljšati in prenoviti 2. narediti, da se kaj po lastnostih, značilnostih razlikuje od prejšnjega, slabšega: prenoviti družbo; prenoviti šolstvo / prenoviti človeka; duhovno se prenoviti ● star. vsak dan prenovi rožam vodo menja, zamenja; ekspr. danes se je vsa prenovila zaradi nove obleke, pričeske ima zelo spremenjen, lepši videz ◊ jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti dolg v posojilo prenovljèn -êna -o: moralno prenovljen človek; po tem srečanju je bil kot prenovljen; prenovljeno poslopje ♪
  10.      preokupácija  -e ž (á) publ. 1. zanimanje, zavzetost: opis duševnosti junakov je avtorjeva osrednja preokupacija; miselne in čustvene preokupacije mladega človeka / ustvarjalna preokupacija pisateljev // skrb, zaposlitev: njegova glavna preokupacija je zdaj učenje / vsakdanje preokupacije meščanov 2. preobremenitev, prezaposlenost: preokupacija današnjega človeka / potreba po sprostitvi zaradi preokupacij ♪
  11.      preparát  -a m (ȃ) 1. na določen način pripravljena snov za določen namen, pripravek: zdravniki preizkušajo nov preparat; preparat so vbrizgavali vsake tri ure / farmacevtski, kozmetični preparati; hormonski, vitaminski preparat; krema vsebuje žvepleni preparat; preparati za umivanje las, zatiranje mrčesa 2. žival, rastlina ali njeni deli, pripravljeni za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: narediti preparat za šolsko zbirko; preparat želodca, žile; preparati za pouk biologije / mikroskopski preparat; mokri, suhi preparat / lepo ohranjen preparat martinčka v epruveti ♦ med. barvati histološki preparat ♪
  12.      preparírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. pripravljati žival, rastlino ali njene dele za opazovanje, proučevanje oblike, notranje zgradbe: v naravoslovnem krožku so se učili preparirati metulje, žuželke in druge živali; sam je prepariral nekaj travniških rastlin za v šolo; znati preparirati ptiče 2. z določenim postopkom pripravljati, obdelovati kaj za uporabo: preparirati hmelj, tobak; pred uporabo kože preparirajo; preparirati papir 3. dov., ekspr. nagovoriti, pridobiti koga za kako dejavnost: končno so ga le preparirali, da je šel z njimi; ni ga lahko preparirati, da bi kaj naredil doma / s svojim poročanjem so javnost tako preparirali, da zaradi dogodkov ni bilo nobenih nemirov ◊ arheol. preparirati izkopanine s kemičnimi ali mehanskimi pripomočki dati izkopaninam prvotno obliko in jih obvarovati pred propadanjem; med. v laboratoriju preparirati srce, pljuča; šol. preparirati lekcijo ugotoviti in izpisati iz lekcije neznane besede, slovnične oblike zaradi (lažjega) prevajanja preparírati se knjiž., redko pripravljati se, učiti se: vsak dan se preparira za predavanje; dobro se je preparirala za vlogo, ki jo je morala odigrati preparíran -a -o: preparirani hrošči, metulji; ima zalogo posebej prepariranega tobaka; les je bil prepariran proti gnilobi ♦ muz. preparirani klavir klavir, ki se mu med strune vstavljajo razni predmeti, da nastanejo novi zvočni efekti ♪
  13.      prepísati  in prepisáti -píšem dov., prepíšite (í á í) 1. na novo, bolje napisati: prepiši pismo, da bo bolj čitljivo / prepisati spis na čisto // s pisanjem prenesti s tuje predloge: iz knjige je prepisal vse važnejše podatke; prepisati številke s table; narobe, slabo prepisati / ekspr. novinar je to prepisal iz tujih časopisov nekritično sprejel // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: spisa ni sestavil sam, ampak ga je prepisal; prepisati nalogo od sošolca 2. jur. z vpisom v zemljiško knjigo izročiti novemu lastniku: prepisati posestvo na kupca 3. s pogodbo izročiti novemu lastniku: oče mu je prepisal posestvo; hišo je prepisal na sina 4. vpisati na drugo ustanovo: otroka je prepisal na drugo šolo; po enem letu študija se je prepisal na slavistiko ● ekspr. prepisal je velik del vsake noči v pisanju prebil, preživel; knjiž. prepisati cirilski napis v latinico napisati ga v latinici; knjiž. zgodbo so prepisali v filmski jezik filmsko izrazili prepísan -a -o: prepisana šolska naloga; skrbno prepisana pesem; kmetija še ni prepisana nanj; pismo je lepo prepisano ♪
  14.      preplávljati  -am nedov. (á) 1. z razlivanjem, širjenjem pokrivati kako površino: vode, ki je ponoči preplavljala taborišče, zjutraj ni bilo več / voda ob vsakem deževju preplavlja dvorišče / morje preplavlja obalo / ekspr.: močno bobnenje topov preplavlja dolino; teraso je preplavljal vonj po mesu; pren. ulice je preplavljala močna svetloba 2. ekspr. pojavljati se na določenem celotnem področju v veliki množini: turisti so preplavljali mesto / trg preplavlja množica ljudi // pojavljati se kje v veliki količini: domača tržišča preplavlja ceneno tuje blago / te vrste literatura še vedno preplavlja naš knjižni trg // pojavljati se, nastopati na kakem širokem področju: kriza je preplavljala tudi velike države; dve struji sta preplavljali svet v tistem času 3. ekspr. delati, da se kaj pojavlja na določenem celotnem področju v veliki količini: preplavljati mesto z letaki; časopisi so preplavljali državo z borbenimi parolami / strokovne revije so jih preplavljale z množico teoretičnih člankov 4. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža a) nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: začutil je, da ga preplavlja utrujenost b) visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: preplavlja ju velika sreča ♪
  15.      prepléskati  -am dov. (ẹ̑) na novo popleskati: okna in vrata so vsako leto prepleskali; pren., ekspr. prepleskati stare fraze // popleskati sploh: novo ograjo je treba prepleskati / prepleskati s katranom, minijem premazati prepléskan -a -o: zeleno prepleskane klopi ♪
  16.      prepròst  -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega ♪
  17.      preračúnati  -am dov. (ȗ) 1. opraviti potrebne računske operacije: ko je vse še enkrat preračunal, je dobil drugačen rezultat // s ponovnim računanjem preveriti: vse račune sem preračunal, zato vem, da napake ni 2. v zvezi z na z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti sorazmerno količino, vrednost glede na merilo, ki ga izraža dopolnilo: preračunati letno porabo mesa na štiričlansko družino // v zvezi z v z računanjem ugotoviti določeni količini, vrednosti enakovredno količino, vrednost česa drugega: preračunati dolarje v dinarje; preračunati kubične metre v litre / preračunati ceno v lire 3. z računanjem ugotoviti, določiti kaj sploh: po številkah na brzojavnih drogovih je preračunal, da je prehodil že velik del poti; preračunati, koliko bo stalo potovanje ♦ teh. preračunati napravo, stroj z računanjem ugotoviti glavne mere, tipične lastnosti naprave, stroja glede na določene tehnične ali ekonomske zahteve 4. premisliti kaj glede na mogoče posledice, uresničitev določenega namena: svoj zagovor je dobro preračunal; ekspr. vsako besedo, vsak gib je preračunal / preračunati svoj nastop na zunanji učinek preračúnan -a -o: njegovi odgovori so neodkritosrčni, preračunani; v dolarje preračunana cena; cena aparature je, preračunano v dinarje, dva milijona; prisl.: preračunano počasi govoriti ♪
  18.      prerešetáti  -ám dov. (á ȃ) 1. agr. odstraniti pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: prerešetati žito / ovsene pleve je še enkrat prerešetal 2. ekspr. natančno proučiti, obdelati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresti: prerešetati načrt, predloge / na sestanku so prerešetali vse kandidate in izbrali najboljšega / prerešetali so vsako novico se pogovorili o njej 3. ekspr. premisliti: v mislih je še enkrat prerešetal njun pogovor / vedno je vse dobro prerešetal, preden je kaj naredil 4. ekspr. prestreliti na več mestih: prerešetali so mu obe nogi; prerešetati z brzostrelko / prerešetati s kroglami / rafal je prerešetal sovražno letalo ● ekspr. to ti bom prerešetal kosti zelo te bom pretepel; ekspr. ko ga ni bilo doma, so mu prerešetali stanovanje preiskali, pregledali prerešetán -a -o: od vseh strani prerešetan problem; našli so samo prerešetano in krvavo obleko; pospraviti prerešetano žito; bil je ves prerešetan od krogel ♪
  19.      prerešetávati  -am nedov. (ȃ) 1. agr. odstranjevati pleve, smeti s sunkovitim premikanjem rešeta: več ur so prerešetavali žito 2. ekspr. natančno proučevati, obdelovati, navadno zaradi ocenjevanja, odločitve; pretresati: prerešetavati nove predloge; večkrat so prerešetavali njegov problem / prerešetavali so kandidate, pa se niso mogli odločiti, katerega bi izbrali / dolgo so prerešetavali vsako novico se pogovarjali o njej 3. ekspr. premišljevati: v mislih je prerešetaval njun pogovor ♪
  20.      preríti  -ríjem dov., preríl in prerìl (í ȋ) z ritjem priti skozi kaj ovirajočega: žival se kupu peska ni ognila, ampak ga je prerila / ekspr. palec mu je preril čevelj, tako da se je videla luknja // s premikanjem sem in tja narediti rove, navadno po večji površini: krt je preril cel vrt / ekspr. nič ne boste našli, pa če vse prerijete preiščete preríti se 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: komaj se je preril skozi gnečo; težko se je prerila skozi odprtino v ograji; prerila se je v ospredje dvorane, da bi bolje slišala; pren. preriti se skozi težave ∙ ekspr. za vsak izpit se je moral preriti skozi goro knjig s težavo jih prebrati, preštudirati // ekspr. kljub oviram priti kam: po strmi stezi so se prerili na vrh; pren. precej časa je potreboval, da se je preril do tega spoznanja 2. ekspr. s težavo priti kam, doseči kaj: sčasoma se je preril do dobre službe; rada bi se prerila v boljšo družbo / vi se lahko še prerijete naprej 3. ekspr. (s težavo) se preživeti: kakor vidiš, sem se preril / se bomo že kako prerili čez zimo prerít -a -o: zemlja je prerita s krtovimi rovi ♪
  21.      prerívati 2 -am nedov. (í) s premikanjem sem in tja delati rove, navadno po večji površini: vsako leto so mu krti prerivali travnik ♪
  22.      presahníti  in presáhniti -em dov. (ȋ á) 1. navadno za krajši čas postati suh, brez vode: to jezero vsako leto presahne; mlaka je presahnila / studenec je presahnil // navadno za krajši čas izginiti, zlasti zaradi suše: voda v potoku poleti skoraj popolnoma presahne ♦ agr. kravi je presahnilo mleko krava nima več mleka 2. ekspr. izginiti, izgubiti se: misel na to ni nikdar presahnila / reka ljudi in avtomobilov je zvečer presahnila / beseda mu je nenadoma presahnila nenadoma je umolknil ● ekspr. solze so ji presahnile prenehala je jokati presáhnjen -a -o: presahnjen izvir / toliko je zemlja že presahnjena, da se lahko orje osušena ♪
  23.      preséljenec  -nca m (ẹ́) kdor je preseljen ali se preseli: med vojno so tam naselili preseljence; vlak je bil poln bivših ujetnikov, pregnancev in preseljencev / vsak deveti prebivalec mesta je priseljenec ali preseljenec ♪
  24.      presenéčati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, povzročati, da se kdo zelo čudi: preseneča nas s svojimi odgovori; vsak dan ga je otrok presenečal z novimi besedami; prijetno presenečati / to me ne preseneča; upravičeno preseneča, da pisec tega dejanja ne omenja 2. delati, povzročati, da kaj doleti koga nepripravljenega: nič ga ne vznemirja in ne preseneča ♪
  25.      preskŕba  -e ž (ȓ) 1. glagolnik od preskrbovati ali preskrbeti: skrbeti za preskrbo prebivalstva; preskrba iz zraka; težave, zastoji v preskrbi / preskrba mesta s premogom; preskrba tržišča z južnim sadjem / njegova naloga je preskrba prostora za tovor 2. kar obsega vse potrebno za vsakdanje življenje: dobra, zadostna preskrba; povečati, zmanjšati obseg preskrbe; prevoz preskrbe / zagotovljena preskrba zlasti v vojnem času ki jo zagotovijo državni organi, da se življenjske potrebščine načrtno in enakomerno razdelijo med prebivalstvo ♪

   1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA